Filigransko odmerjen šprint za tretjo etapno zmago Mohoriča na Touru!

Devetnajsta etapa na Touru je bila s svojim razgibanim profilom kot nalašč za pobeg, zato je trajalo izjemno dolgo, da se je v ospredju oblikovala prava kombinacija. Nekajkrat so skupinice že imele po minuto naskoka, a je bilo v glavnini preveč ekip, ki z letošnje dirke še niso odnesle nič, da tempo ni popustil. Po letečem cilju je Jasper Philipsen pridobil okrog 15 sekund naskoka in z akcijo je nadaljeval, za njim se je odcepila še večja skupinica kolesarjev tudi z Matejem Mohoričem in naposled je bila to zmagovita kombinacija, po kateri so v glavnini potegnili zavoro.

Kratki vzponi so si sledili drug za drugim, Mohorič je pametno predvidel akcijo Kasperja Asgreena in Bena O'Connorja, takoj mu je bilo jasno, da gre za pravo kombinacijo zanj in vsi trije so vlekli na polno, da bi se odcepili od dobrih šprinterjev za sabo, tudi od Luke Mezgeca, ki je bil v skupini z zeleno majico. Asgreen ni bil preutrujen od včerajšnje etapne zmage, O'Connor je bil prav tako motiviran, Mohorič pa je že cel Tour v vrhunski formi.

Mohoričev met za zmago

Prednost trojke je kljub lovljenju na krožno smeno zasledovalcev vztrajala okrog pol minute in pred zadnjima dvema kilometroma je bilo jasno, da se bodo prav ti trije kolesarji pomerili v težkem šprintu, kjer je šla cesta nekoliko navkreber. Prvi je poizkusil O'Connor, Mohorič je bil na idealnem položaju v zavetrju Asgreena in z Dancem sta se udarila 1 na 1 v šprintu.

Asgreen je bil v precej boljšem položaju še dva metra pred ciljno črto, nato pa je zamudil pri metu kolesa naprej. Tega je idealno, s filigransko natančnostjo odmeril Mohorič, ki je bil prav po zaslugi iztega kolesa pred sebe na koncu za centimeter boljši od Danca.

Solze sreče v cilju so dale jasno vedeti, kako močno si je to zmago želel Mohorič. Tour je zdaj zanj rešen, z njim pa tudi letošnja sezona, ki jo bo lahko nadaljeval povsem neobremenjeno.