Fiziološke značilnosti kolesarjev in meritev le-teh

Veselje vseh prisotnih je bilo nepopisno. Tu so bili zametki prvinske ljubezni do športa in vsega kar je z njem povezano.  Leto dni sem treniral smučarske skoke, nato še dve leti alpsko smučanje, nadaljeval z atletiko in končal pri kolesarstvu. Sedem let treniranja in tekmovanj z gorskim kolesom. Ni mi žal niti trenutka. Študij na Fakulteti za šport je le logično nadaljevanje. Diplomsko delo je plod mojega zanimanja v svet kolesarstva in človeka na sploh.

Človek je kompleksno bitje. Eno izmed njegovih osnovnih značilnosti je mišljenje in gibanje. Dandanes je šport postal številka ena pri preživljanju prostega časa in hkrati za mnoge tudi način življenja. Vpliv športa na družbo je ogromen. Pomislimo na družino, ki se odpravi na popoldanski tek ali pa na vrhunsko pripravljenega športnika v finalu olimpijskih iger, na nedeljski prenos športnih tekem, na televizijske reklame povezane s športom. Okrog športa se je razvila celotna industrija. Proizvajalci športne opreme, športni klubi, tekmovanja, ponudniki storitev… Je ena največjih industrij sploh.

Šport pa ni le industrija. Predstavlja tudi neke moralne vrednote. Je koristen z zdravstvenega vidika, z vidika socializacije, preventive,… Neposredno ali posredno vpliva na vse ravni človeškega udejstvovanja.

Velik pomen pri športnem udejstvovanju ima informacija. Ukvarjanje s športom, rekreativno ali pa tekmovalno ima svoj vzrok in namen. Razlog je doseči nekakšen cilj. Lahko je to vrhunski rezultat ali pa le dobro počutje in nekaj kilogramov manj. Informacija o športnem udejstvovanju – kvaliteti in kvantiteti je tako neprecenljivega pomena. Vsi ljudje smo naravnani storilnostno. Vedno skušamo doseči nek cilj karseda hitro in s čimmanj truda. Enako je v športu.

Informacija je denar prihodnosti.

Znanost se je razvila do te stopnje, da lahko nadzorujemo in spremljamo odzive človeškega telesa na načine, kakršni so bili še pred nekaj desetletji nedoumljivi.

Pri študiju na Fakulteti za šport in skozi mojo športno kariero kolesarja sem spoznal pomen testiranja pripravljenosti. Testiranje nam da vpogled v trenutno pripravljenost, je 'nagrada' za preteklo delo in nam poda smernice za prihodnje delo.

V Slovenskem okolju je zelo malo raziskav, ki so povezane neposredno s temo kolesarstva. Uspešnost športnika opredeljujejo raven in struktura različnih sposobnosti, lastnosti in znanja. Vrhunski športni rezultat je posledica sinergije med vsemi sposobnostmi posameznika, ki so potrebne za dosego le-tega. Visok nivo teh sposobnosti je nujen pogoj za vrhunski rezultat.

Skozi čas se je kolo po tehnični plati nenehno izboljševalo, saj je kot športni rekvizit doživljalo stalne spremembe. Vseskozi je bila na vidiku težnja olajšati delo kolesarju in izboljšati rezultate. Pot od prvega lesenega kolesa, pa do današnjega tekmovalnega kolesa, je bila pot nenehnih sprememb. Izboljševale so se tehnike izdelave koles in obdelave materialov, menjal se je optimalni položaj na kolesu in drža rok, spreminjala se je pogonska mehanika, pnevmatike… Razvoj je vzporedno potekal tudi na področju varnosti. Razvila so se avtomatska pedala, ki so zamenjala tako imenovane košarice, iz katerih je bilo praktično nemogoče izvleči noge; razvile so se kolesarske čelade, posebna oblačila, očala, čevlji,… V zadnjem času je skokovit razvoj doživela oprema za spremljanje in nadzor trenažnega procesa. Prvi so bili navzoči preprosti merilci hitrosti, ki so v večini kazali le trenutno hitrost in bili popolnoma mehanski. Kasneje se pojavili merilci srčnega utripa. Revolucija diagnostike se je pričela.

Toliko za uvod v teme katere prihajajo:
- SPREMLJANJE STANJA ŠPORTNIKOV, METODE DELA
- METODA MERJENJA (trenažer, kolo, naprava za merjenje kisika, tehtnica, spirometer, višinomer – Martinov antropometer, merilec frekvence srčnega utripa, vzorec spremenljivk)
- VZOREC SPREMENLJIVK (starost, telesna višina, telesna masa, pljučni volumni, pljučna vitalna kapaciteta, ventilatorni izkoristek, maksimalni pretok zraka, maksimalna moč)
- RELATIVNA MAKSIMALNA MOČ, MAKSIMALNA MOČ NA LAKTATNEM PRAGU, RELATIVNA MAKSIMALNA MOČ NA LAKTATNEM PRAGU
- MAKSIMALNA PORABA KISIKA, RELATIVNA MAKSIMALNA PORABA KISIKA,
- PORABA KISIKA NA LAKTATNEM PRAGU, RELATIVNA PORABA KISIKA NA LAKTATNEM PRAGU,
- PLJUČNA VENTILACIJA NA LAKTATNEM PRAGU, MAKSIMALNA PLJUČNA VENTILACIJA,
- RESPIRATORNA FREKVENCA NA LAKTATNEM PRAGU, MAKSIMALNA RESPIRATORNA FREKVENCA,
- FREKVENCA SRČNEGA UTRIPA NA LAKTATNEM PRAGU, MAKSIMALNA FREKVENCA SRČNEGA UTRIPA,
- MINUTNI VOLUMEN SRCA NA LAKTATNEM PRAGU, MAKSIMALNI MINUTNI VOLUMEN SRCA,
- UTRIPNI VOLUMEN SRCA NA LAKTATNEM PRAGU, MAKSIMALNI UTRIPNI VOLUMEN SRCA, MAKSIMALNI KISIKOV DOLG.
REZULTATI Z RAZPRAVO (v praksi predstavljena in uporabljena zgoraj navedena teorija)
SKLEP

Luka Žele
(avtor: diplomsko delo - Značilnost izmerjenih fizioloških parametrov kolesarjev na modificiranem kolesarskem testu)