
Spremembe razburile domačine
Tokrat so se organizatorji odločili, da zaključek dirke nekoliko spremenijo. Tako so prvič po letu 1973 zamenjali tudi mestece, ki bo gostilo cilj. Namesto v Meerbeku bo ciljna črta tokrat v mestu Oudenaarde. S tem so se odpovedali tudi znamenitemu vzponu na Geraardsbergen. Organizatorji so si s to potezo prislužili kar precej neodobravanja s strani domačih gledalcev.
V zadnjih dneh so prejeli celo anonimne grožnje, da bodo kolesarje na cesti pričakali žebljički, ki bi jim onemogočili dirkanje. A odločitve to ni spremenilo. Flandrijska klasika bo spremenjena, kar pa ne pomeni, da bo lažja. Kolesarji bodo morali premagati 16 vzponov. V zaključku pa jih tokrat čakajo trije krogi. V vsakem izmed teh bosta dva vzpona, in sicer Oude Kwaremnost in Paterberg. Prav tu naj bi prišlo do glavne selekcije.
V pričakovanju boja Cancellare in Boonena
Če bo vse potekalo po pričakovanjih, potem naj bi se za zmago borila predvsem Fabian Cancellara in Tom Boonen. Oba sta izvrstno pripravljena. Vendar je tu še ogromno kolesarjev, ki bi lahko poskrbeli za presenečenje. Boonen ima ob sebi izjemno ekipo, tudi s Sylvainom Chavanelom in Nickijem Terpstro.
Tu so še Peter Sagan, Bjorn Leukemans, Greg Van Avermaet, Juan Antonio Flecha, Alessandro Ballan, Edvald Boasson Hagen, Filippo Pozzato, Philippe Gilbert, Stijn Devolder, Sep Vanmarcke, Matti Breschel ... Še bi lahko naštevali. Med vsemi kolesarji - na startu bo kar 25 ekip - pa so na startni listi kar štirje Slovenci.
Brez Špilaka in Boleta?
Borut Božič bo zastopal barve Astane, Kristjan Koren je v teh mesecih že prava desna roka Petra Sagana pri Liquigasu, Gregor Gazvoda bo prvič v karieri občutil vzdušje na taki dirki, kot je flandrijska klasika. Branil bo barve moštva Ag2r La Mondiale. Tu je še Blaž Jarc, ki je član nemškega NetAppa. Moštva, ki je prejelo posebno povabilo na dirko.
Na startni listi je tudi Grega Bole, ki pa je v teh dneh zaradi težav z želodcem v bolnišnici in ga na startu seveda ne bo. Nekoliko presenetljivo pa v moštvu Katjuša na startni listi ni Simona Špilaka. V preteklosti je bi kot novinec na tej dirki že deveti.
Hincapie lovi rekord
Svojevrsten rekord lovi tudi Američan George Hincapie, ki je do zdaj kar 16-krat že prečkal ciljno črto te dirke. To je do zdaj uspelo zgolj Belgijcu Brieku Schotteju. Ta je na dirki nastopil 20-krat, in sicer v letih 1940-1959. Dvakrat, leta 1942 in 1948, se je veselil zmage. Hincapie dirke ni nikoli dobil. Leta 2006 je bil tretji, kar sedemkrat pa je bil uvrščen med najboljši deseterico. A če dirko konča še 17., potem bo absoutno rekorder.
VZPONI IN OSNOVNI PODATKI VZPONOV
1. vzpon na 115,2 km: Taaienberg:
dolžina: 530 m, povprečni naklon: 6,6 odstotka (največji naklon: 10 odstotkov), tlakovane ceste: 1200 m
2. vzpon na 121,6 km: Eikenberg:
dolžina: 1300 m, povprečni naklon: 6,2 odstotka (največji naklon: 10 odstotkov), tlakovane ceste: 1200 m
3. vzpon na 135,7 km: Molenberg:
dolžina: 463 m, povprečni naklon: 7 odstotkov (največji naklon: 14,2 odstotka), tlakovane ceste: 300 m
4. vzpon na 149,6 km: Rekelberg:
dolžina: 800 m, povprečni naklon: 4 odstoke (največji naklon: 9 odstotkov), tlakovanih cest ni
5. vzpon na 153,6 km: Berendries:
dolžina: 940 m, povprečni naklon: 7 odstotkov (največji naklon : 12,3 odstotka), tlakovanih cest ni
6. vzpon na 158,8 km: Valkenberg:
dolžina: 540 m, povprečni naklon: 8,1 odstotka (največji naklon: 12,8 odstotka), tlakovanih cest ni
7. vzpon na 181,4 km: Oude-Kwaremont:
dolžina: 2200 m, povprečni naklon: 4 odstotke (največji naklon: 11,6 odstotka), tlakovane ceste: 1500 m
8. vzpon na 184,9 km: Paterberg:
dolžina: 360 m, povprečni naklon: 12,9 odstotka (največji naklon: 20,3 odstotka) tlakovane ceste: 360 m
9. vzpon na 191,6 km: Koppenberg:
dolžina: 600 m, povprečni naklon: 11,6 odstotka (največji naklon: 22 odstotkov), tlakovane ceste: 600 m
10. vzpon na 196,9 km: Steenbeekdries:
dolžina: 700 m, povprečni naklon: 5,3 odstotka (največji naklon: 6,7 odstotka), tlakovanih cest ni
11. vzpon na 209,2 km: Kruisberg/Hotond:
dolžina: 2500 m, povprečni naklon: 5 odstotkov (največji naklon: 9 odstotkov), tlakovanih cest ni
12. vzpon na 219,1 km: Oude Kwaremont:
dolžina: 2200 m, 4 odstotkov (največji naklon: 11,6 odstotka), tlakovane ceste: 1500 m
13. vzpon na 222,5 km: Paterberg:
dolžina: 360 m, povprečni naklon: 12,9 odstotka (največji naklon: 20,3 odstotka), tlakovane ceste: 360 m
14. vzpon na 229,5 km: Hoogberg/Hotond:
dolžina: 3000 m, povprečni naklon: 3,5 odstotka (največji naklon: 8 odstotkov), tlakovanih cest ni
15. vzpon na 239,3 km: Oude Kwaremont:
dolžina: 2200 m, povprečni naklon 4 odstotke (največji naklon: 11,6 odstotka), tlakovane ceste: 1500 m
16. vzpon na 242,7 km: Paterberg:
dolžina: 360 m, povprečni naklon: 12,9 odstotka (največji naklon: 20,3 odstotka), tlakovane ceste: 360 m
V nadaljevanju si lahko ogledate amaterski posnetek nekaterih odsekov na dirki po Flandriji. Tako si boste lažje predstavljali, kako zahtevna je vožnja po tlakovanih poteh.
foto: sirotti
Zadnji Koppenberg je videti divji, celi čas slema z glavo