Flandrijski spektakel: Prava drama ob šovu Tadeja Pogačarja

Dirka po Flandriji. Letos smo spremljali že 105. izvedbo te preizkušnje. Po dveh letih “tišine” zaradi omejitev ob boju s koronavirusom, je Flandrija tokrat zaživela v polnem sijaju. Na startu so bili trije Slovenci. Jan Tratnik, Matej Mohorič in tisti, o katerem je bilo vseskozi največ govora - Tadej Pogačar. Mnogi so ugotavljali, če lahko poseže po najvišjih mestih.

Na startu v Antwerpnu se je zbrala velika množica ljudi, pred kolesarji pa je bilo 273,5 km zahtevnih kilometrov z 18 kratkimi, a strmimi vzponi. Zaradi pozitivnega vzorca na Covid-19 na startu ni bilo enega izmed favoritov Wouta Van Aerta. A kljub vsemu smo bili priča izjemnemu dirkanju s številnimi gledalci ob progi. Pogačar je kmalu po startu padel in izgubil SRM računalnik, a se je lahko hitro vrnil v glavnino.

V prvi uri dirkanja so kolesarji prevozili skoraj 48 kilometrov, kar je dokaz, da so si mnogi želeli v pobeg. Potem pa se je vendarle izoblikovala skupina devetih ubežnikov: Stan Dewulf (AG2R-Citroën), Sebastien Grignard (Lotto Soudal), Lindsay De Vylder (Sport Vlaanderen-Baloise), Taco van der Hoorn (Intermarché-Wanty-Gobert), Mathijs Paasschens (Bingoal-Pauwels Sauces-WB), Manuele Boaro (Astana Qazaqstan), Luca Mozzato (B&B Hotels-KTM), Tom Bohli (Cofidis) in Max Kanter (Movistar).

Po stotih kilometrih dirkanja so imeli štiri minute prednosti. Glavnina jih tako prav daleč ni pustila, še posebej zato, ker je tudi Tadej Pogačar v ospredje poslal pomočnike iz moštva UAE. Svoje so dodali še kolesarji moštev Jumbo-Visma, Alpecin-Fenix in QuickStep-AlphaVinyl. Ob prečkanju prvega od 18 vzponov - to je bil Oude Kwaremont - je prednost ubežnikov pričela kopneti. V glavnini se je vseskozi odvijal boj za pozicije, medtem ko smo pričakovali napade favoriziranih ekip.

Prišlo je do tega in kmalu so imele večje ekipe po enega ali več predstavnikov v prvi zasledovalni skupinici. V glavnini so tako morali v ozadju loviti predvsem kolesarji UAE in Bahrain Victorious. Ob drugem prečkanju Oude Kwaremonta pa je pospešil Tadej Pogačar in hitro je ujel prvo skupino zasledovalce. Le malokdo mu je lahko sledil. Na naslednjem klancu Paterbergu je pospešil tudi tokrat izjemni Jan Tratnik. Oddaljiti pa se je uspelo Fredu Wrightu in Dylanu Van Baarleju.

Sledil je Koppenberg, kjer je spet napadel Pogačar. Tokrat še bolj odločno. Pridružil se mu je Mathieu Van der Poel, potem pa še Valentin Madouas. Hitro so ujeli Van Baarleja in Wrighta, medtem ko je bilo do konca še slabih 40 kilometrov. Sledilo je še zadnje zaporedje vzponov Oude Kwaremont, Paterberg. Na Kwaremontu je Pogačar spet pospešil in le s težavo mu je lahko sledil samo še Van der Poel, ki je kljub težavam sodeloval s Pogačarjem in skupaj sta začela še Paterberg.

Tudi tu je Pogačar poskušal z napadom, saj je vedel, da je Van der Poel hitrejši v sprintu. Nizozemec pa mu je z zadnjimi močmi uspel slediti in na 13 km dolgi poti proti cilju v Oudenaardu se je zdelo, da bomo videli dvoboj najboljših dveh na dirki. Veliko je bilo taktiziranja. Van der Poel je leta 2022 dobil sprint proti Van Aertu, lani pa ga je izgubil proti Asgreenu.

Tudi tokrat je v zaključne metre prišel kot prvi, Pogačar pa je zaradi nasprotnega vetra raje čakal v zavetrju. A ob taktiziranju sta kolesarja zapravila pol minute prednosti. Ko sta začela s sprintom, sta se jima iz ozadja z večjo hitrostjo približala Madouas in Van Baarle. Van der Poel je bil kljub vsemu najmočnejši in se je lahko veselil druge zmage v treh letih. Pogačar pa je razočaran in jezen dvignil roke, saj je ostal brez stopničk.

Van Baarle ga je v sprintu tudi krepko oviral, a komisarji se niso odločili za kakršnokoli posredovanje. Ostalo je pri uradnih rezultatih. Van der Poel je dirko dobil, drugi je bil Dylan Van Baarle, tretji Valentin Madouas in četrti Tadej Pogačar. Sledili so Stefan Kung, Dylan Teuns, Fred Wright, Christophe Laporte, Alexander Kristoff, Michael Matthews in na odličnem 12. mestu Jan Tratnik. Matej Mohorič je bil 21.