V pričakovanju ciljnega 'zidu '
Po dnevu počitka je kolesarje na dirki po Španiji pričakala nova izjemno zahtevna etapa. To je bila že 17. Etapa, tokrat dolga 177 km. Dirkanje se je nadaljevalo v Castellonu, končalo pa na vzponu Llucena. Mnogi so opozarjali, da bi ta etapa lahko prinesla mnogo sprememb v skupnem seštevku, predvsem zaradi zahtevnega zaključnega vzpona.
Kolesarji pa so se morali pričeti vzpenjati že kmalu po startu. Po 20 km je bil namreč gorski cilj druge kategorije. Alto del Desierto de las Palmas je vypon, dolg 7,3 km, povprečni naklon pa znaša 5,1 %. Po 82 kilometrih je bil vrh novega vzpona druge kategorije. To je bil 14,5 km dolg Alto de la Serratella s povprečnim naklonom 3,6 %. Po 109 kilometrih do kolesarji prečkali vzpon tretje kategorije. Alto de Benasal je dolg 11,2 km, povprečni naklon pa znaša 3 %.
Do pobega po šele 50 km
Vse skupaj pa je bilo samo ‘ogrevanje ’ za zaključni vzpon prve kategorije. Govorimo o klancu Llucena. Camins de Peyagolosa. Vzpon je dolg vsega 3,8 km, povprečni naklon pa znaša kar 12,5 %. Naklon najstrmejšega odseka znaša kar 21 %. Pravzaprav po pričakovanjih glede na traso smo videli dve dirki v eni.
Boj za etapno zmago med ubežniki in boj za sekunde med kolesarji, ki še vedno upajo na visoke uvrstitve v skupnem seštevku. A boj za pobeg je bil izjemen. Do odločilnega pobega je tako prišlo šele po dobrih 50 kilometrih dirkanja. V begu so bili Leopold König, Michal Golas (oba Movistar), Jose Herrada, Imanol Erviti (oba Movistar), Simon Gerrans, Magnus Cort (Orica BikeExchange), Michael Gogl (Tinkoff), Dario Cataldo (Astana), Robert Gesink in Bram Tankink (oba LottoNL Jumbo), Mathias Frank (IAM Cycling) …
Frank in Cataldo napadla
Kar 28 se jih je zbralo v ospredju. Samo dve ekipi pa nista imeli svojih predstavnikov. To sta bili Cannondale in Giant Alpecin. V glavnini so ritem narekovali člani Movistarja. Čeprav so imeli dva kolesarja v begu, so vseeno morali opravljati dolžnosti ekipe, ki brani rdečo majico. To še vedno prepričljivo nosi Nairo Quintana.
Ogromno dela je opravil predvsem Rory Sutherland, ki je v glavnini ritem narekoval čez prva dva vzpona. Ubežniki so si vseeno privozili več kot osem minut prednosti in takrat je postalo jasno, da se bodo lahko udarili za etapno zmago. 50 km pred ciljem pa so se za resnejši lov za njimi odločili člani moštva BMC. Med ubežniki je kmalu prišlo do napadov in na razgibani trasi sta okrog 30 km pred ciljem napadla Mathias Frank in Dario Cataldo.
Frank do zaslužene zmage
Sicer sta si privozila pol minute prednosti, a predvsem člani Skya in LottoNL Jumba so ju še kako želeli ujeti in so zato narekovali oster ritem v prvi zasledovalni skupinici. Medtem so deset kilometrov pred ciljem v glavnini narekovanje ritma prevzeli člani Orice BikeExchanga, ki so v čim boljši položaj pred zaključnim vzponom želeli pripeljati Chavesa in Yatesa, oba med najboljšo deseterico.
Cataldo in Frank se nista predala, iz ozadja pa ju ni mogel ujeti niti Robert Gesink. Sledil je najstrmejši vzpon. V zaključnih treh kilometrih pa je bil Frank preprosto premočan. Cataldo je popustil in Frank je imel kilometer pred ciljem – nastrmejši odsek ga je še čakal – že 15 sekund naskoka. Hitro sta se mu približevala Gesink in Konig, vendar je bilo vse skupaj prepozno. Frank se je lahko veselil zaslužene zmage.
Contador napadal
Konig je bil s šestimi sekundami zaostanka drugi, Gesink pa tretji. V ozadju je potekal boj favoritov za končno zmago. Nairo Quintana je tudi tokrat deloval zelo prepričljivo. Alberto Contador je bil spet najbolj napadalen. Večkrat je poskusil, vedno pa mu je lahko najprej sledil prav Quintana.
A tudi Froome je Španca vedno ujel. Z njimi pa se je vozil še Chaves. Ostali so popustili. Omenjena četverica je ciljno črto prečkala z istim časom, tako da se stvari med prvimi štirimi v skupnem seštevku niso spremenile. Preostali so izgubili več kot pol minute. Quintana vodi 3:37 pred Froomom, 3:57 pred Chavesom in 4:02 pred Contadorjem. Sledijo Yates, Talansky, Sanchez, Formolo, Scarponi in de la Cruz.