Freemana obtožili namerne pomoči pri dopingu, v parlamentu želijo Brailsfordov suspenz

Primer Richarda Freemana traja že vsaj leto dlje, kot je bilo sprva načrtovano, njegova zaslišanja pa so bila tudi zaradi njegovega domnevno slabega zdravja večkrat prestavljena. V petek pa je angleški zdravniški tribunal, ki podeljuje licence za opravljanje zdravniškega poklica, sprejel 46 strani dolgo »obsodbo« za dr. Freemana.

Richarda Freemana v njej obtožujejo, da je leta 2011 naročil 30 paketov prepovedanega testogela za neimenovanega kolesarja. Freeman se je tekom zaslišanj skliceval, da je res naročil omenjeni testogel, a da naj bi ga posredoval nekdanjemu glavnemu trenerju ekipe Shanu Suttonu za zdravljenje težav z erekcijo.

Sutton je to ovrgel, padlo je nekaj težkih besed, zdaj pa mu je pritrdil tudi tribunal, ki je obtožil Freemana, da je naročil prepovedani testogel z jasnim namenom, da pomaga pri športniku pri doseganju boljših športnih rezultatov na nedovoljen način.

Obsodba je seveda vrgla senco na ekipo Sky in British Cycling, čeprav jasnih dokazov o nedovoljenem ravnanju še vedno ni in tudi ime kolesarja, ki naj bi uporabljal testogel, ni znano. Če je bil proces usmerjen v prvi vrsti proti dr. Freemanu in so na njem presojali o njegovi sposobnosti, da še naprej opravlja zdravniško prakso (o tem bodo odločili 17. marca), pa so angleški poslanci uperili kopja tudi proti Davidu Brailsfordu.

Eden najbolj vidnih članov posebnega odbora za digitalno, kulturo, medije in šport v angleškem parlamentu, Clive Efford, je bil zelo jasen: »Dokler stvar ne bo do konca razčiščena, po mojem mnenju ni dvoma, da bi morali biti vsi vpleteni začasno suspendirani, saj takšne osebe nimajo kaj iskati v športu. David Brailsford je zagotavljal, da so vse njegove ekipe »čiste« in da sledijo najvišjim etičnim standardom. Zdaj se izgovarja, da za početje dr. Freemana ni vedel. Sprašujem se, zakaj ni vedel, če res ni? To je vendarle njegova naloga. In če se je to zgodilo, kako nam lahko zagotavlja, da so bile njegove ekipe čiste?«

Z dnevom zamika so se v izjavi za javnost odzvali tudi pri Ineosu, kjer pa Brailsford še vedno postopka ne komentira, prav tako se je v molk zavil dr. Freeman. »Ekipa Ineos podpira delo zdravniškega tribunala in iz njihovega poročila je jasno, da Richard Freeman ni spoštoval etičnih standardov, ki mu jih poklic narekuje. Kljub temu verjamemo, da nihče od naših športnikov ni uporabil testogela ali kakšne druge prepovedane substance. Nobenega dokaza ni, da bi kakšen od naših kolesarjev naredil karkoli narobe. Še vedno bomo britanski protidopinški agenciji nudili polno podporo in sodelovanje, kot smo počeli tudi doslej, nadaljnjih komentarjev na to temo pa ne bomo podali,« so zapisali pri Ineosu.

Zaenkrat se zdi, da bo dr. Freeman, ki je sodelovanje z British Cyclingom in Skyem prekinil leta 2017, edini grešni kozel sage »testogel«. Enako kot v primeru Chrisa Frooma in zdravil za astmo, pa je jasno, da je podoba britanske superekipe utrpela nov udarec.