Fuji Altamira CX 2.0

Teža kolesa namreč komaj presega osem kilogramov. Zahvaljujoč karbonskemu okvirju, karbonski gonilki FSA in komponentam Shimano Ultegra.

Oznaka Altamira je skupna vsem cestnim kolesom Fuji, ki so namenjena tekmovalcem in najbolj zahtevnim uporabnikom. Ker so ciklokros kolesa na prvi pogled dokaj podobna cestnim, so z Altamira CX poimenovali tudi dvojico karbonskih koles za to zimsko disciplino. Mi smo uspeli dodobra preizkusiti Altamiro CX 2.0, ki jo za las prekaša le model 1.0 z nekoliko bolj suverenim karbonskim okvirjem in komponentami Shimano Dura-Ace.

C4
Ne, ne gre za plastično eksplozivo iz večine ameriških akcijskih filmov, temveč za Fujijevo oznako tehnologije obdelave karbona. Prednji in zadnji del karbonskega okvirja Altamire sta izdelana ločeno ter nato spojena v celoto. Glavna posebnost okvirja je vsekakor sploščena zgornja cev okvirja, z namenom manj bolečega prenašanja kolesa na desnem ramenu. Tu je še ojačana glava okvirja, znotraj katere se skriva na spodnji strani razširjen krmilni ležaj dimenzije enega palca in pol.

Tako kot glava okvirja sta razširjena tudi podsedežna cev, ki meri kar 34,9 milimetra, in predel gonilne osi, ki je širok 86 milimetrov – standard gonilne osi je PIIS BB-86. Kar nekoliko nenavadni za ciklokros kolesa so tudi karbonski nosilci osi obročnikov, tako na okvirju kot tudi na prednjih vilicah FC-440 s karbonsko krmilno cevjo. Na tekmovalni različici ciklokros kolesa, kar Altamira CX 2.0 vsekakor je, nekoliko presenečajo le luknje za dva nosilca bidonov in luknja v prednjih vilicah, ki je namenjena montaži blatnikov. Očitno pri Fujiju veliko šteje uporabna vrednost.

Komponente
S Shimanovimi komponentami razreda Ultegra je zelo težko zgrešiti. Tudi Altamiri CX 2.0 se srebrna verzija odlično poda, dodaten vtis pa naredi tudi karbonska gonilka FSA Team Issue Carbon Cross z verižniki 36-46. Roko na srce, videti je veliko bolje kot Shimanova. Avidove cantilever zavorne čeljusti Shorty so verjetno najbolj razširjen zavorni sistem na ciklokros kolesih – na Altamiri je "Štirica", smiselno izbran pa je tudi udoben in sorazmerno dobro obložen sedež Selle Italia XR. Nekoliko težav vam bodo na dirkah pod okriljem mednarodne kolesarske zveze povzročali le plašči Hutchinson Bulldog CX širine 34, ki so po zadnjih pravilih za milimeter preširoki. Še dobro, da imamo pri nas le "Divji pokal".

Ostale komponente – obročniki, opore in krmilo – so izdelki blagovne znamke Oval. Dobro služijo namenu in lepo dopolnjujejo barvno podobo kolesa, le višina obročev 535 vam zna delati nekoliko težav v primeru predrtja. Zračnice primernih dimenzij in z dolžino ventila 50 milimetrov ali več niso ravno najbolj prodajana roba pri domačih kolesarskih trgovcih

Na stopnicah
Če ponavadi zadnji del testa naslovim z "Na cesti", bo tokrat nekoliko drugače. Altamira CX 2.0 je rojena za tek po stopnicah. Seveda pa to ne pomeni, da se ne znajde odlično tudi na terenu. Nasprotno, vodljivost kolesa je odlična, krmilna cev je dovolj dolga tudi za nekoliko bolj udobno pozicijo na kolesu, in če je kdo mislil, da so kompaktni verižniki prava izbira za ciklokros kolesa, se je pač motil. S 36-46 gre prepričljivo bolje. Tudi delovanje Ultegre je zelo spodobno, čeprav me je nekoliko zmoti le "ropotanje" prestavnih in zavornih ročic, ko ob neravninah nekoliko udarjajo druga ob drugo.

Je pa treba poudariti, da je Američanom (do petdesetih let prejšnjega stoletja so bili lastniki Japonci) uspelo najti dober kompromis med togostjo pri poganjanju in udobjem. Če so za prvo glavni krivec karbonska vlakna, odebeljeni in ojačani vsi ključni predeli okvirja ter obroči višjega profila – 35 milimetrov, za drugo poskrbijo širša sedežna opora, udoben sedež XR, penast trak na krmilu ter ne nazadnje plašči dimenzije 34 milimetrov.

In kje je prostor za izboljšave? Pri Altamiri CX 2.0 je možnih izboljšav realno gledano zelo malo. Seveda lahko izbiramo boljše in lažje komponente v nedogled, ampak na tako vrhunskem kolesu bi kljub vsemu upravičeno pričakovali podvozje s tubularji. Nekoliko nenavadne oranžno-rdeče barvne podobe sam sicer ne bi uvrščal med slabosti, čeravno na prvi pogled ni najbolj privlačna. Ravno nasprotno, Fujiju pristaja, je prepoznavna, s sivimi plašči pa izpade všečno. Da o zlati KMC-jevi verigi sploh ne začnem... Postavi piko na i.