Garmin Fenix

Popolna personalizacija nastavitev
Fenix je nekoliko manjši od nekaterih tekmecev. Pri Garminu obljubljajo tudi barvne paščke (oranžne, olivno zelene) in celo usnjene ali tekstilne. Uri sta dodana polnilec oziroma vmesnik USB in adapter, preko katerega jo lahko polnimo tudi na električnem omrežju. Vmesnik USB je za uporabo dosti bolj prijeten kot pri drugih Garminovih ročnih napravah, saj uro objame po celem hrbtnem delu. Fenixu ni pa dodan senzor srčnega utripa, ki ga moramo torej dokupiti – tako kot vse druge, vključno z novim senzorjem Tempe, ki meri temperaturo. Naprava je namreč združljiva z vsemi senzorji ANT+.

Uro upravljamo s petimi gumbi. Zaslon je lahko tri-, dvo- ali enovrstičen, prikazati zna tudi višinski diagram z dodatno podatkovno vrstico in seveda sled s koordinatami – mini zemljevid, ki ga lahko povečujemo. Tovarniške nastavitve vključujejo sedem različnih aktivnosti, seveda pa lahko dodajamo tudi svoje in na ta način programiramo kombinacije izpisa podatkov na zaslonu. Levi zgornji gumb je namenjen izključno osvetlitvi zaslona: sprogramiramo lahko čas (15, 30, 60, 120 sekund ali za nedoločen čas) in jakost osvetlitve.

Solidna avtonomija baterije
Iskanje satelitov včasih traja nenavadno dolgo, tudi več minut, drugič se postavi že v nekaj sekundah. Preko Garminovega brezplačnega programa Basecamp, ki je namenjen predvsem napravam s kartografijo, lahko naložimo točke oziroma sledi. Ura pokaže smer, razdaljo in pričakovani čas prihoda do naslednje točke. Program Basecamp je za nas le pogojno uporaben, saj Slovenija žal ni pokrita s kartografijo.

Fenix je opremljen tudi s 3D-kompasom, ki je bil na testni uri že kalibriran – kot je zaslediti v različnih virih, pa nekateri uporabniki tarnajo zaradi zahtevnega načina kalibracije. Višinomer je barometričen, nadmorsko višino lahko ročno kalibriramo, zanesljivost pa je podobna kot pri drugih tovrstnih napravah – solidna. Notranji termometer seveda ne more biti zanesljiv, če uro nosimo na zapestju – rešitev za radovedneže je torej senzor ANT+ Tempe.

Baterija je solidna, čeprav je avtonomija pri minutnem intervalu zapisa podatkov daleč od petdesetih ur: v našem primeru je vzdržala približno 35 ur. Pri sekundnem zapisu podatkov smo prišli do 18 ur, kar pa vendarle zadostuje za veliko večino uporabnikov, sploh pri minutnem intervalu.

Za pustolovce
Tako kot Suunto Ambit, ki smo ga preizkusili v prejšnji izdaji revije, je tudi Garmin Fenix v prvi vrsti namenjen pustolovcem, pohodnikom, alpinistom, medtem ko bodo resni tekači pogrešali nekatere funkcije Garminove serije Forerunner (npr. intervalna vadba, Virtual Pacer, Virtual Racer, AutoLap …). Odlično se izkaže predvsem kot spremljevalec na daljših izletih v gorah, predvsem zaradi – glede na Forerunnerje – razmeroma vzdržljive baterije, zadovoljni pa bodo tudi tekači, ki si želijo predvsem meriti razdaljo in zapisovati svoje tekaške avanture, manj pa jih zanimata rezultat in nadzirana vadba.