Geraint Thomas, svet po notah G-ja, zdaj tudi med platnicami

Popoln Tour in nepopolna pot

Dirka po Franciji 2018 je bila za Slovenijo zgodovinska zaradi Primoža Rogliča, a na vrhu je kraljeval Thomas. Prišel je kot pomočnik in rezervni načrt. Odšel je kot zmagovalec. Na La Rosiere je napadel z odločnostjo, na Alpe d’Huez zdržal vse pritiske in priznal: »Wow. Včeraj so to bile sanje, ki sem jih danes uresničil. … Še vedno dirkam za Frooma.«

V knjigi to obdobje opiše brez patosa. Ne gradi mita o genialnosti. Piše o potrpežljivosti, o tem, kako je čakal na priložnost, in o sezoni, ko so se, kot smo zapisali, zvezde končno poravnale.

Toda Thomasova pot ni bila gladka. Bil je večkrat na tleh kot večina šampionov njegove generacije. Leta 2017 je nosil rumeno majico, nato padel in odstopil. Na Giru je povozil plastenko in končal dirko. Pogosto se je zdelo, da mu ni usojeno. Sam to obdela trezno: »Takrat spoznaš, kako zelo lahko trpiš. Precej bolj, kot si misliš.«

Banana, pingvin in Špilak

Thomasova pripoved je polna prizorov, ki ga približajo bralcu. Ko mu na treningu razpoka guma, nima telefona, nima pomoči. Olupek banane namesti čez razpoko in se vrne domov. »Delovalo je. Prišel sem domov.«

David Millar ga je opisal slikovito: »G ima nežen obraz, ampak je kot eden od pingvinov iz filma Madagaskar. Na videz je cortkan, ampak vsake toliko te tako pogleda, da ti je jasno, da zna biti strupen.«

Tudi porazi dobijo poseben ton. Spominja se, kako mu je Simon Špilak na Dirki po Švici vzel zmago za pet sekund. Špilak si je za vročo etapo odrezal rokave kronometrskega kombinezona. »Ko me je premagal tako oblečen kolesar, sem bil v enaki meri potrt in vesel.«

To je Thomas. Samoironičen, brez grenkobe.

Sistem Sky in človek iz Cardiffa

V reviji Bicikel smo zapisali, da ni bil tipičen predstavnik Skyja. Bil je del najbolj naprednega sistema svoje dobe, a je ohranil človeško plat. Rad je imel velodrom, osvojil dve olimpijski zlati medalji, zmagal na E3 in se preobrazil v etapnega specialista. Očala Jawbone so postala njegov zaščitni znak.

V knjigi ne skriva napetosti med instinktom in številkami. Prizna, da je bil Froome drugačen tip kolesarja, da so nekateri dirkali po občutku, drugi po podatkih. A nikoli ne zveni zamerljivo.

Svete Višarje in dostojanstvo poraza

Eden najbolj dramatičnih trenutkov zadnjih let je bil Giro 2023. Svete Višarje. Za Rogliča nebesa, za Thomasa pekel. »Kilometer in pol pred ciljem sem čutil, da nimam več energije v nogah.« Ni iskal izgovorov. Priznal je moč tekmeca in dodal, da bo, ko se vse umiri, ponosen na doseženo.

Ta drža se vleče skozi celotno knjigo.

Kdaj je dovolj

Thomas v avtobiografiji razmišlja tudi širše. »Vedno obstaja še nekaj, kar bi rad ujel. Milijonar hoče postati milijarder.« Vprašanje, ki si ga zastavi, je preprosto: kdaj se ustaviš in uživaš v tem, kar imaš.

Ob slovesu je priznal, da bo pogrešal rutino, pritisk in jasen cilj. Več kot dvajset let je vedel, zakaj vstaja. Zdaj bo moral to znova poiskati.

Dokument ene dobe

Prosto po G-ju ni zgolj seznam zmag. Je portret kolesarja, ki je stal na vseh treh stopničkah Toura, bil dvakrat drugi na Giru in ostal konkurenčen v času Pogačarja in Vingegaarda. »Tour, olimpijske medalje in zmage so višek, a prav tako sem zelo ponosen na to, kako sem se vedno vrnil po vseh poškodbah in razočaranjih.«

Za bralce revije Bicikel knjiga pomeni več kot prevod uspešnice. Je dopolnitev zgodbe, ki smo jo spremljali v živo. Svet po notah G-ja, zapisan z njegovimi besedami.

Pingvin z nežnim obrazom in strupenim pogledom je mikrofon odložil. Ostala je zgodba. Zdaj tudi v slovenščini.