Organizator RCS Sport je v rimskem avditoriju Parco della Musica Ennio Morricone razkril traso 110. Dirke po Italiji, ki se bo 8. maja 2027 začela v Trstu in 30. maja končala v Rimu.
Pred kolesarji bo 21 etap, od tega šest namenjenih predvsem šprinterjem, osem razgibanih, pet gorskih in dva posamična kronometra. Skupno bodo morali premagati 50.250 višinskih metrov, kar že samo po sebi napoveduje zahtevno tritedensko preizkušnjo.
Za slovenske ljubitelje kolesarstva pa je najpomembnejša novica, da bo Giro že uvodna dva dneva gostoval tudi na naših cestah. Prva etapa se bo sicer začela in končala v Trstu, vendar bo del trase speljan po Sloveniji, druga pa bo v celoti slovenska, s startom v Ljubljani in ciljem v Kopru.
V soboto, 8. maja, bo Trst gostil veliki start Gira. Kolesarji bodo med uvodno etapo prestopili slovensko mejo, v zadnjih 40 kilometrih pa jih čakajo trije zahtevnejši vzponi. Zato prvi dan ne bo nujno namenjen klasičnim šprinterjem, saj bodo na razgibanem zaključku svoje priložnosti iskali tudi eksplozivnejši kolesarji.
Še pomembnejša bo nedelja, 9. maja, ko se bo karavana preselila v Ljubljano. Druga etapa bo povezala slovensko prestolnico s Koprom in bo prvič v zgodovini Gira v celoti potekala na slovenskem ozemlju.
Doslej so slovenski kraji trikrat gostili start etape. Leta 1971 so kolesarji krenili iz Ljubljane proti Trbižu, leta 1994 iz Kranja proti Lienzu in leta 2001 z Bleda proti Gorici. Tokrat bo Giro prvič dobil etapo, ki se bo tako začela kot končala v Sloveniji.
Za organizatorje in slovenski turizem bo to velika priložnost. Televizijski prenosi bodo slovensko pokrajino predstavili milijonom gledalcev, za ljubitelje kolesarstva pa bo to redka priložnost, da na domačih cestah spremljajo boj za rožnato majico.
Po slovenskem delu se bo Giro vrnil v Italijo. Tretja etapa od Cervignana do Possagna bo dolga 163 kilometrov, naslednji dan pa bodo kolesarji nadaljevali proti jadranski obali in dirkali do Misana Adriatica. Cilj bo na dirkališču Marca Simoncellija, kjer bodo svoje priložnosti iskali predvsem šprinterji.
Prvi pomembnejši obračun med kandidati za skupno zmago se obeta v peti etapi. Ta se bo začela v Filottranu, rojstnem kraju Micheleja Scarponija, ki se ga bodo organizatorji spomnili ob deseti obletnici njegove smrti. Etapa do Sarnana oziroma Sassotetta bo dolga le 139 kilometrov, vendar bodo kolesarji premagali 3300 višinskih metrov.
Sedma etapa bo prinesla prvi posamični kronometer, dolg 19,6 kilometra, od Sulmone do Campo di Giove. Ker se bo končal z vzponom, bo predstavljal precej drugačen preizkus od običajnega kronometra. Poleg moči in aerodinamike bo odločilna sposobnost vzdrževanja visokega tempa na vzpenjajoči se cesti.
Prvi teden se bo končal z zahtevnim gorskim zaključkom na Monte Livati nad Subiacom, ki ga je Giro Next Gen obiskal že leta 2026.
Po prvem dnevu počitka se bo karavana preselila proti osrednjim Apeninom. Deseta etapa od Palombare Sabine do Norcie bo dolga 218 kilometrov in bo vsebovala 3600 višinskih metrov. Številni vzponi in spusti bodo ponujali možnosti za napade, pa tudi za nepričakovane zaplete med favoriti.
Naslednji dan bo na sporedu najdaljša etapa dirke, ki se bo končala na dirkališču Mugello. Organizatorji so v traso vključili kar tri avtomobilistična dirkališča, poleg Misana in Mugella še znamenito Monzo.
Dvanajsta etapa od Montecatinija Term do Zerija bo posvečena Ginu Bartaliju. V celoti bo potekala po Toskani, kolesarje pa bo vodila prek prelaza Passo dei Due Santi do zaključnega vzpona na Zeri.
Drugi konec tedna bo že precej pomembnejši za skupni seštevek. Štirinajsta etapa od Cantù Arene do Piani di Bobbio oziroma Valtorte bo dolga 187 kilometrov, na njej pa bodo kolesarji premagali kar 4900 višinskih metrov. Na poti jih čakajo vzponi na Ghisallo, Culmine di San Pietro, Miragolo San Salvatore in Alino.
Dan pozneje bo sledil drugi kronometer. Tokrat bo preizkus precej daljši, 37,3 kilometra, kolesarji pa bodo startali na znamenitem dirkališču v Monzi in se odpeljali do cilja v Milanu.
Če bo po prvih dveh tednih v skupnem seštevku še kaj nejasnosti, bo šestnajsta etapa skoraj zagotovo poskrbela za velike razlike.
Kolesarje 25. maja čaka 192 kilometrov dolga etapa od Sondria do Aprice s kar 5700 višinskimi metri. Organizatorji so pripravili posebno zahtevno kombinacijo, saj bodo Mortirolo prevozili dvakrat, med obema vzponoma pa jih čaka še Gavia.
Gavia bo s svojo nadmorsko višino najvišja točka dirke in bo nosila naziv Cima Coppi. Mortirolo pa bo posvečen Marcu Pantaniju in bo označen kot Montagna Pantani.
Mortirolo je bil doslej na Giru na sporedu sedemnajstkrat, prvič leta 1990, Gavio pa so kolesarji prevozili desetkrat. Zadnjič je bila vključena leta 2014.
Etapa s takšno razporeditvijo vzponov bo izjemno zahtevna tudi z vidika regeneracije in porabe energije. Ne bo šlo zgolj za vprašanje, kdo je najmočnejši na posameznem vzponu, temveč kdo bo po dveh tednih dirkanja še sposoben večkrat zapored razviti največjo moč.
Po ravninski sedemnajsti etapi od Chiarija do Voja se bo dirka nadaljevala z gorskim zaključkom na Madonni di Campiglio. Osemnajsta etapa bo že sedmi zaključek na vzponu letošnje izvedbe.
Devetnajsta etapa od Rovereta do Sacileja bo dolga 199 kilometrov in bo ponudila približno 3000 višinskih metrov. To bo zadnja večja priložnost za ubežnike, preden bo na vrsti eden najbolj pričakovanih vzponov celotnega Gira.
V soboto, 29. maja, se bo rožnata karavana po šestih letih vrnila na Monte Zoncolan. Etapa se bo začela v Pordenonu, zaključni vzpon pa bo potekal z zahtevnejše strani iz Ovara.
Prav na tej strani je leta 2018 slavil Chris Froome, ki je pozneje osvojil tudi skupno zmago. Zadnja etapa Gira z zaključkom na Zoncolanu je bila leta 2021, ko je Lorenzo Fortunato zmagal po vzponu iz Sutria.
Zoncolan je doslej sedemkrat gostil cilj etape, prihodnje leto pa bo osmič. Zaradi izjemno strmih odsekov je to eden vzponov, na katerem zavetrje in ekipna pomoč izgubita velik del pomena. Če bodo razlike v skupnem seštevku majhne, bo lahko odločitev o zmagovalcu padla šele na zadnjem gorskem zaključku.
Zadnja, enaindvajseta etapa bo 30. maja potekala po tradicionalnem krogu v Rimu. Italijanska prestolnica bo že petič zapored gostila zaključek dirke, zmagovalec pa bo prejel znameniti pokal Trofeo Senza Fine.
Giro 2027 se tako vrača k izrazito gorski zasnovi, v kateri bosta kronometra pomembna, a verjetno ne odločilna. Pet gorskih etap, sedem zaključkov na vzponih in več kot 50.000 višinskih metrov napovedujejo dirko, na kateri bo poleg trenutne pripravljenosti odločala tudi sposobnost ohranjanja moči skozi tri tedne.
nazaj na vrh
