Giro: Zoncolan, Stelvio, Gavia, Montecampione ... spoznajte prelaze!

97. dirka po Italiji je pred vrati. Prvič se bo začela že v petek, ker bodo imeli kolesarji zaradi dolgega transferja z Irske v Italijo en dan več počitka. Vse se bo začelo z dobrih 20 kilometrov dolgo ekipno vožnjo na čas, a odločitev o zmagovalcu lahko pričakujemo predvsem v zadnjem tednu dirkanja. Tu vam predstavljamo po vsej verjetnosti ključne etape za tiste, ki se bodo borili za rožnato majico.

5. etapa, Taranto – Viggiano, 203 km
Že peta etapa se bo končala s ciljnim vzponom. A ta ne bo posebej zahteven. Kolesarji bodo morali najprej premagati vzpon tretje kategorije. Na 190 kilometrov bo vrh vzpona četrte kategorije na Viggianu, a kolesarji se bodo spustili, potem pa še enkrat povzpeli na 895 metrov visoki in dobrih pet kilometrov dolgi Viggiano.

6. etapa, Sassano – Montecassino, 247 km
Kar 247 kilometrov dolga etapa se sicer ne zdi zahtevna. Po stotih kilometrih bo najprej na sporedu vzpon četrte kategorije na Cava de Tirreni, potem pa spet ravnina vse do zaključka. Po več kot 240 kilometrih se bo začel še ciljni vzpon druge kategorije. Cilj bo na 484 metrov visokem Montecassinu. Kolesarji bodo morali v slabih desetih kilometrih premagati več kot štiristo metrov nadmorske višine. Do večjih razlik ne bo prišlo, a favoriti bodo morali biti že bolj pozorni.

8. etapa, Foligno – Montecopiolo, 179 km
Prvih 120 kilometrov ne bo posebej zahtevnih, potem pa se začne. Najprej skoraj osem kilometrov dolg vzpon prve kategorije na 1358 metrov visoko Cippo di Carpegno. Vzpon, na katerem je najraje treniral Marco Pantani. To je prva izmed treh etap, ki bodo posvečene pred desetimi leti preminulemu »Piratu «. Prva dva kilometra vzpona sta še položnejša, potem pa se začne prava strmina. Najprej dva kilometra več kot devet odstotnega vzpona. Zadnji trije kilometri pa so še strmejši. Povprečen naklon namreč znaša kar 10,4 odstotka. Sledil bo spust in dobrih devet kilometrov dolg vzpon druge kategorije na 1002 metra visoki Villaggio del Lago. Po krajšem spustu pa še zaključni vzpon. Cilj bo spet na vrhu, tokrat 1235 metrov visokega vzpona Montecopiolo. Za konec bodo morali kolesarji premagati še nekaj več kot pet kilometrov klanca. Zanimivo. Najbolj strmo bo prav pred ciljem, ko se bo cesta povzpela za 13 odstotkov.

9. etapa, Lugo – Sestola, 172 km
Spet v zaključku zahtevna etapa. Najprej več kot sto kilometrov ravnine, potem vzpon tretje kategorije in spust ter vzpon četrte kategorije. Ko se bodo kolesarji spustili iz Rocchette Sandri, pa se bo začel zaključni klanec druge kategorije. Cilj bo na 1538 metrih nadmorske višine. Dobrih 16 kilometrov dolg zaključni vzpon sicer ni ekstremno zahteven. Prvih devet kilometrov je tudi zelo položnih. Sledi dobre tri kilometre dolg najstrmejši odsek s skoraj devet odstotnim povprečnim naklonom. Vmes je celo 13-odstotni odsek. Od 12 kilometra do cilja je cesta spet nekoliko položnejša.

11. etapa, Collecchio – Savona, 249 km
Izjemno dolga etapa, namenjena ubežnikom. Kolesarji bodo morali premagati dva kategorizirana vzpona. Omenjamo pa jo, ker bo po zadnjem vzponu samo še resda dolg spust proti cilju. Poleg tega lahko tudi dolžina naredi svoje. Najprej bodo na 66 kilometru premagali prelaz druge kategorije Cento Croci, potem pa vse do 210 kilometra klancev ne bo prave veliko. Sledil bo še vzpon druge kategorije na 714 metrov visoki Naso di Gatto. Potem pa dolg spust proti cilju v Savoni.

12. etapa, Barbaresco – Barolo, 41,9 km
Prvi posamični kronometer, ki ne bo prav nič kaj ravninski. Že takoj po startu se bodo kolesarji začeli vzpenjati in se po 12,6 km pripeljali na vrh vzpona četrte kategorije, ki bo na 650 metrih nadmorske višine. Tam bo prvo merjenje vmesnega časa in potem spust proti najnižji točki dneva Albi. tam bo še drugo merjenje vmesnega časa. Na 34 kilometru se bo cesta spet pričela vzpenjati. Po štirih kilometrih položnejšega klanca bo sledil strm spust in še zaključni dober kilometer in pol dolg klanec do 294 metrov visokega Barola.

14. etapa, Aglie – Oropa, 164 km
Prva prava gorska etapa, ki je zgolj nekakšen uvod v peklenski tretji teden dirkanja. Že po 30 kilometrih bo na sporedu prvi gorski cilj tretje kategorije. A to bo zgolj ogrevanje. Po 95 kilometrih bodo kolesarji prečkali 1099 metrov visok vzpon prve kategorije Alpe Noveis. Takoj po spustu, brez prave priložnosti za oddih, se bo začel dobrih 15 kilometrov dolg vzpon na 1482 metrov visoki Bielmonte. Sledil bo še dolg spust in zaključni vzpon na 1142 metrov visoko Oropo (1. kategorija). Etapa je druga izmed treh, ki so posvečene Marcu Pantaniju. Leta 1999 je na Oropi prikazal izjemen šov. Najprej je dobil defekt, potem pa prehitel vse favorite in še dobil etapo. Vzpon na Oropo je sprva položnejši. Naklon prvih petih kilometrov znaša dobre štiri odstotke. Sledijo trije najstrmejši kilometrov s povprečnim naklonom 8,5 odstotka. Tu je s 13 odstotki tudi najstrmejši odsek. Povprečni naklon zadnjih štirih kilometrov je 7,6 odstoten. Vzpon je dolg slabih 12 kilometrov.

15. etapa, Valdengo – Plan di Montecampione, 225 km
Bolj ali manj ravninska, sicer zelo dolga etapa z izjemnim zaključkom. Plan di Montecampione je vzpon prve kategorije, vrh leži na 1665 metrih nadmorske višine. Gre za skoraj 20 kilometrov dolg klanec, ki označuje tretjo etapo, ki so posvečene Marcu Pantaniju. Leta 1998 sta tu Pantani in Pavel Tonkov uprizorila izjemen boj za rožnato majico. Pantani jo je nosil, a pred zadnjim kronometrom je moral povečati prednost. In tako je napadel, Tonkov pa mu je sledil vse do treh kilometrov pred ciljem. Potem je moral popustiti, Pantani pa je tam Rusu zadal dokončen udarec v boju za zmago. Pantani je kasneje dobil Giro in potem še Tour de France. Povprečni naklon prvih 11 kilometrov vzpona znaša dobrih osem odstotkov, potem je nekoliko lažji trikilometrski odsek. Povprečni naklon zadnjih petih kilometrov pa znaša skoraj devet odstotkov.

16. etapa, Ponte di Legno – Val Martello Martelltal, 139 km
Etapa s tremi znamenitimi dvatisočaki in Cimo Coppi. Najprej se bodo kolesarji podali na prelaz Gavia, ki leži na 2618 metrih nadmorske višine. Vzpon je dolg dobrih 23 kilometrov, naklon na najstrmejšem delu znaša 15 odstotkov. Sledil bo spust v Bormio in vzpon na znameniti Stelvio. Sicer iz tiste nekoliko lažje smeri, a vseeno je ta klanec še kako zahteven. Vrh skoraj 22 kilometrov dolgega vzpona leži na 2758 metrih nadmorske višine, kar tudi pomeni, da je to najvišja točka letošnje dirke po Italiji oziroma Cima Coppi. Potem pa 48 ovinkov spusta in ravnina do vznožja zaključnega vzpona. Ta se bo začel po 116 prevoženih kilometrih. Govorimo o dobrih 22 kilometrov dolgem vzponu do Val Martella. Cilj bo na 2059 metrih nadmorske višine. Na nekaterih mestih se cesta povzpne tudi za 14 odstkotkov. Zares ena izmed spektakularnih etap, le upamo lahko, da na Gaviji ali Stelviu ne bo snega.

18. etapa, Belluno – Rif. Panarotta (Valsugana), 171 km
Kmalu po startu se bodo kolesarji začeli vzpenjati 18 km dolg San Pellegrino (1918 m nadmorske višine), na vzpon prve kategorije. Po spustu in razgibanem terenu bo sledil še nekoliko lažji vzpon na Redebus. Potem pa spust in 15 kilometrov ravnine in zaključni vzpon na na Valsugano, ki leži na 1760 metrih nadmorske višine. Kolesarji bodo morali na zadnjem vzponu premagati dobrih 1300 metrov nadmorske višine, klanec pa je dolg okrog 15 kilometrov.

19. etapa, Bassano del Grappa – Cima Grappa (Crespano del grappa), 26,8 km
Peklenski zaključek Gira se bo nadaljeval z gorskim kronometrom. Najprej bo dobrih sedem kilometrov ravnine in pred začetkom vzpona bo tudi prvo merjenje vmesnega časa. Potem pa najprej 12 kilometrov vzpona s povprečnim naklonom 7,4 %. Sledilo bo drugo merjenje časa po prevoženih dobrih 19 km. Potem pa še strmejši zaključek. Na najstrmejših odsekih se bo cesta povzpela tudi za 14 %, v povprečju pa bo ta drugi del vse do cilja 8,9 %. Cilj bo na 1712 metrih nadmorske višine vzpona prve kategorije.

20. etapa, Maniago – Monte Zoncolan, 167 km
Kaj lepšega, kot da je zadnja gorska etapa tako blizu Slovenije? Start bo v Maniagu in po 103 kilometrih bo vrh prvega izmed treh vzponov. Najprej bo to Passo del Pura (1. kategorija, 1428 m nadmorske višine). Sledil bo krajši spust in 1811 metrov visok klanec Sella Razzo (2. kategorija). Potem pa dolg spust in znameniti Zoncolan, kjer verjamemo, da bodo plapolale tudi slovenske zastave. Zoncolan spada med najtežje vzpone. Do vrha 1730 metrov visokega vzpona vodi zelo strma, deset kilometrov dolga pot. Naklonina prvih 1,6 km znaša 9,1 %. Sledi krajša ravnina in najstrmejši srednji del, kjer se cesta na dveh odsekih povzpne tudi za več kot 20 odstotkov. Povprečni naklon teh štirih kilometrov znaša kar 15,4 %. Od šestega do osmega kilometra je naklon 13,9 %, potem je naslednji kilometer naklon sedem odstoten, zaključni kilometer pa je skoraj devet odstoten.