Goniti je treba! Včasih tudi kramp in lopato - Revija BICIKEL (09)
Goniti je treba! Včasih tudi kramp in lopato - Revija BICIKEL (09)
19.09.2013 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Naj bo vredno 50 ali 10.000 evrov, kraja kolesa je v vsakem primeru nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi srčnemu kolesarju.
Tolažba, da niste edini, je dokaj slaba, kot tudi ne pomaga statistika policije, ki pravi, da preiščejo le od 4 do 7 odstotkov tatvin. Kar se, zanimivo, sklada z odgovori sodelujočih v anketi na spletni strani bicikel.com. To so zaskrbljujoče številke, sploh ob podatku, da policija najde komaj toliko koles, kot jih najdejo kolesarji sami oziroma s pomočjo prijateljev, spletnih strani, družabnih omrežij in forumov. Ali torej policija dela slabo?
Težko verjamemo, da je iskanje ukradenih koles, še posebej cenejših, njihova prioriteta, a resnici na ljubo je težko najti že ukraden avtomobil, kaj šele kolo. Jasno je, da lahko največ naredimo sami, najbolje preventivno s kakovostno ključavnico, pa čeprav stane celo več kot ceneno kolo. Tudi če lumpu uspe kljub kakovostni ključavnici, je največ še vedno odvisno od nas. Seveda bomo kolo verjetno iskali po vseh možnih kanalih, a nad policijo nikakor ne gre obupati že vnaprej – kot po podatkih iz naše ankete naredi vsak šesti kolesar.
Da, največ je odvisno od nas samih, od kolesarjev.
Tudi ko gre za odpiranje poti za dvonamensko rabo. Na kraškem robu, v Gračišču, smo dobili svojo prvo. Kar 22 kilometrov dolg krog čez Lačno je med prvimi prevozil tudi Uroš in skupaj z drugimi udeleženci otvoritvene vožnje ugotovil, da gre za pravo gorsko kolesarsko turo. Birokracija in dolgotrajni postopki oziroma dogovori z obilico kompromisov so seveda nujno zlo, a navsezadnje je treba opraviti nekaj pravega moškega dela in namesto krmila v roke prijeti kramp, lopato in grablje. To so storili fantje iz odseka turnih kolesarjev pri OPD Koper in rezultat je tu. Kot nam je povedal načelnik komisije za turno kolesarstvo PZS Jure Rovan, se nam v kratkem v osrednji Sloveniji obetata še dve dvonamenski planinski poti.
Med planinci in kolesarji je torej prišlo do sprave in z merili za dvonamensko rabo planinskih poti, ki jih je podal upravni odbor PZS, tudi do jasnih kompromisov. Zdaj je bolj ali manj vse odvisno predvsem od kolesarjev. Če že uporabljamo planinske poti – nelegalno ali po novem tudi legalno – je fer, da se včlanimo v zvezo, ki z lokalnimi planinskimi društvi za te poti tudi skrbi. Tako lahko delujemo znotraj sistema in v miru dosežemo tisto, za kar smo se doslej borili. Kaj pa sprememba Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju? Tu bi morala nekaj več narediti tudi Kolesarska zveza Slovenije – torej ne samo pripraviti predloge sprememb, ampak tudi pognati kolesa. Tudi zato, da naši gorski kolesarji in kolesarke, ki sodijo v sam svetovni vrh, na domačem terenu ne bodo konstantno v prekršku.
V Sloveniji smo torej dosegli napredek. Kakšne so smernice napredka v kolesarski industriji, pa smo si ogledali na največjem kolesarskem sejmu v Freidricshafnu. Glavne poudarke in bogate fotogalerije si lahko že nekaj časa ogledate na naši spletni strani. Naj bo tventinajner, 650b, električno gorsko kolo ali specialka s hidravličnimi kolutnimi zavorami – samo da ga ne ukradejo!
Kristjan Koren je pri 26 letih že uveljavljen kolesar, ki ima svoje mesto v kolesarski karavani.
Kot pomočnik je desna roka kapetana ekipe Cannondale Petra Sagana. Koren je slovenski
rekorder na Dirki po Franciji. Na Elizejske poljane se je namreč pripeljal že četrtič zapored,
tokrat na stotem mestu. Zmotili smo ga, ko se je vrnil s sedeža moštva Cannondale. Domov je pripeljal novo »kronometrco «, saj bo na svetovnem prvenstvu nastopil v vožnji na čas.
Pozno zvečer, kdaj tudi ponoči pridete domov iz službe. Zjutraj bi se spanec še kako prilegel, kajne? Vendar kaj, ko ste prav na poseben način zaljubljeni, morda celo zasvojeni s kolesom. Mitja Rok je eden izmed takih. Čare kolesarstva je odkril pred petimi leti in v kratkem času z neverjetnim odrekanjem postal izjemno uspešenultraš.
V svetu in pri nas ne manjka zgodb o uspešnih kolesarskih družinah. Ena izmed najbolj obetavnih je znana kot Žabjek Racing Team. Sestavljajo jo trije bratje: Primož (21), Anže (19) in Jure (17 let), vsi člani ekipe KD Rajd. Trio svojega talenta ne dokazuje zgolj v gravitacijskih preizkušnjah, kjer so stopili na sam slovenski vrh, ampak tudi v delavnici in podjetništvu.
Runde, na katerih kipi testosteron, naj bodo cestne ali gorske in naj se sliši še tako grdo, so povečini rivalske in tekmovalne. Če se jih udeleži le nekaj deklet, se stvari malce obrnejo in heterogena skupina strne svoje vrste, fantje pa se znajdejo razcepljeni med solidarnostjo in dokazovanjem. Nas pa je tokrat zanimalo, kaj se zgodi, ko se razmerje obrne in v skupini prevladujejo rožnata oblačila.
Velikost 29
Prvi oprijemljivi znak, da se gorskim kolesarjem pri nas vendarle pišejo boljši časi, je odprtje dvonamenske krožne poti v Gračišču. na 22 kilometrov dolgi poti boste končno brez slabe vesti fotografirali kolesa poleg markacij.
O človeku, o katerem bi morali pisati knjige, je težko napisati le nekaj vrstic. Umrl je v 82. letu, a zdi se mi, kot da jih je doživel 182. Kdor v jugoslovanskem prostoru ne pozna Zvoneta Zanoškarja, verjetno niti ne zna voziti kolesa. Ne pretiravam, če napišem, da med kolesarji ni tekmovalca, ki ne bi vedel, kdo je ZZ.
Težko verjamemo, da je iskanje ukradenih koles, še posebej cenejših, njihova prioriteta, a resnici na ljubo je težko najti že ukraden avtomobil, kaj šele kolo. Jasno je, da lahko največ naredimo sami, najbolje preventivno s kakovostno ključavnico, pa čeprav stane celo več kot ceneno kolo. Tudi če lumpu uspe kljub kakovostni ključavnici, je največ še vedno odvisno od nas. Seveda bomo kolo verjetno iskali po vseh možnih kanalih, a nad policijo nikakor ne gre obupati že vnaprej – kot po podatkih iz naše ankete naredi vsak šesti kolesar.
Da, največ je odvisno od nas samih, od kolesarjev.
Tudi ko gre za odpiranje poti za dvonamensko rabo. Na kraškem robu, v Gračišču, smo dobili svojo prvo. Kar 22 kilometrov dolg krog čez Lačno je med prvimi prevozil tudi Uroš in skupaj z drugimi udeleženci otvoritvene vožnje ugotovil, da gre za pravo gorsko kolesarsko turo. Birokracija in dolgotrajni postopki oziroma dogovori z obilico kompromisov so seveda nujno zlo, a navsezadnje je treba opraviti nekaj pravega moškega dela in namesto krmila v roke prijeti kramp, lopato in grablje. To so storili fantje iz odseka turnih kolesarjev pri OPD Koper in rezultat je tu. Kot nam je povedal načelnik komisije za turno kolesarstvo PZS Jure Rovan, se nam v kratkem v osrednji Sloveniji obetata še dve dvonamenski planinski poti.
Med planinci in kolesarji je torej prišlo do sprave in z merili za dvonamensko rabo planinskih poti, ki jih je podal upravni odbor PZS, tudi do jasnih kompromisov. Zdaj je bolj ali manj vse odvisno predvsem od kolesarjev. Če že uporabljamo planinske poti – nelegalno ali po novem tudi legalno – je fer, da se včlanimo v zvezo, ki z lokalnimi planinskimi društvi za te poti tudi skrbi. Tako lahko delujemo znotraj sistema in v miru dosežemo tisto, za kar smo se doslej borili. Kaj pa sprememba Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju? Tu bi morala nekaj več narediti tudi Kolesarska zveza Slovenije – torej ne samo pripraviti predloge sprememb, ampak tudi pognati kolesa. Tudi zato, da naši gorski kolesarji in kolesarke, ki sodijo v sam svetovni vrh, na domačem terenu ne bodo konstantno v prekršku.
V Sloveniji smo torej dosegli napredek. Kakšne so smernice napredka v kolesarski industriji, pa smo si ogledali na največjem kolesarskem sejmu v Freidricshafnu. Glavne poudarke in bogate fotogalerije si lahko že nekaj časa ogledate na naši spletni strani. Naj bo tventinajner, 650b, električno gorsko kolo ali specialka s hidravličnimi kolutnimi zavorami – samo da ga ne ukradejo!
Kristjan Koren je pri 26 letih že uveljavljen kolesar, ki ima svoje mesto v kolesarski karavani.
Kot pomočnik je desna roka kapetana ekipe Cannondale Petra Sagana. Koren je slovenski
rekorder na Dirki po Franciji. Na Elizejske poljane se je namreč pripeljal že četrtič zapored,
tokrat na stotem mestu. Zmotili smo ga, ko se je vrnil s sedeža moštva Cannondale. Domov je pripeljal novo »kronometrco «, saj bo na svetovnem prvenstvu nastopil v vožnji na čas.
Pozno zvečer, kdaj tudi ponoči pridete domov iz službe. Zjutraj bi se spanec še kako prilegel, kajne? Vendar kaj, ko ste prav na poseben način zaljubljeni, morda celo zasvojeni s kolesom. Mitja Rok je eden izmed takih. Čare kolesarstva je odkril pred petimi leti in v kratkem času z neverjetnim odrekanjem postal izjemno uspešenultraš.
V svetu in pri nas ne manjka zgodb o uspešnih kolesarskih družinah. Ena izmed najbolj obetavnih je znana kot Žabjek Racing Team. Sestavljajo jo trije bratje: Primož (21), Anže (19) in Jure (17 let), vsi člani ekipe KD Rajd. Trio svojega talenta ne dokazuje zgolj v gravitacijskih preizkušnjah, kjer so stopili na sam slovenski vrh, ampak tudi v delavnici in podjetništvu.
Runde, na katerih kipi testosteron, naj bodo cestne ali gorske in naj se sliši še tako grdo, so povečini rivalske in tekmovalne. Če se jih udeleži le nekaj deklet, se stvari malce obrnejo in heterogena skupina strne svoje vrste, fantje pa se znajdejo razcepljeni med solidarnostjo in dokazovanjem. Nas pa je tokrat zanimalo, kaj se zgodi, ko se razmerje obrne in v skupini prevladujejo rožnata oblačila.
Velikost 29
Prvi oprijemljivi znak, da se gorskim kolesarjem pri nas vendarle pišejo boljši časi, je odprtje dvonamenske krožne poti v Gračišču. na 22 kilometrov dolgi poti boste končno brez slabe vesti fotografirali kolesa poleg markacij.
O človeku, o katerem bi morali pisati knjige, je težko napisati le nekaj vrstic. Umrl je v 82. letu, a zdi se mi, kot da jih je doživel 182. Kdor v jugoslovanskem prostoru ne pozna Zvoneta Zanoškarja, verjetno niti ne zna voziti kolesa. Ne pretiravam, če napišem, da med kolesarji ni tekmovalca, ki ne bi vedel, kdo je ZZ.
Značke:
Cestno
Ključne besede:
revija Bicikel Kristjan Koren Mitja Rok Anže Žabjek Primož Žabjek Jure Žabjek tatvine koles
revija Bicikel Kristjan Koren Mitja Rok Anže Žabjek Primož Žabjek Jure Žabjek tatvine koles
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
Kaj pa se je zgodilo s Faustovo kolumno? Najbrž sem kje izgubil kakšen list revije