Hauptman zaključil športno pot?

Če bo kolo postavil v kot bo v sedanjem klubu opravljal delo trenerja.

Enaintridesetletni Andrej se je navdušil za kolesarstvo ob gledanju kolesarske dirke v bližini rodnih Domžal. Nato se je leta 1987 včlanil v Kolesarsko društvo Rog. Za kolesarstvo je navdušil tudi mlajšega brata Tineta, ki se ni mogel kosati z njim in je po nekaj letih končal kariero. Starša sta ga vedno spodbujala in spremljala na vseh tekmovanjih v Sloveniji.

Andrej je v mladinskih kategorijah zmagal večino dirk na katerih je nastopil. Osvojil je naslove državnega prvaka na cesti, dirkališču in v gorski vožnji. Nikoli pa v tej kategoriji ni dobro nastopil na svetovnem prvenstvu. Odlične rezultate je nato dosegel v članski kategoriji do 23 let. Na svetovnem prvenstvu v San Sebastianu je zasedel 5. mesto in na evropskem prvenstvu na otoku Man 12. mesto.

V ljubljanskem Rogu je dirkal do konca sezone 1998. Pred tem je v sezoni 1997 šest mesecev tekmoval za italijansko amatersko ekipo De Nardi. V sezoni 1999 je skupaj z Zoranom Klemenčičem prestopil v italijansko profesionalno moštvo Vini Caldirola.

V dosedanji profesionalni karieri je dosegel štiri zmage. V sezoni 2000 je zmagal na klasični enodnevni dirki v Belgiji-GP de Fourmies, ter istega leta osvojil naslov državnega prvaka v cestni vožnji. V sezoni 2001 je zmagal eno etapo na Dirki po Jadranski magistrali ter slavil tudi v skupnem seštevku.

Največje uspehe je dosegel na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Lizboni je osvojil tretje mesto in naslednje leto v Zolderju četrto. Leta 2004 je bil na cestni dirki na olimpijskih igrah v Atenah odličen peti. To so dosežki, ki jih bo težko preseči. Leta 2001 je bil po izboru članov Društva športnih novinarjev Slovenije izbran za  slovenskega športnika leta. Bil je prvi in edini kolesar doslej, ki mu je to uspelo.

Na Dirki po Italiji je nastopil kar trikrat in dvakrat pripeljal do cilja. Ko je vozil prvič je moral tri etape pred koncem dirke odstopiti zaradi ukaza klubskega vodstva. Dejali so mu, da je premlad in da bo preveč utrujen, če Giro odpelje do konca! Leta 2001 je na Giru osvojil tretje mesto v etapi in v seštevku etapnih uvrstitev dirko končal na šestem mestu.

Nastopil je tudi na Dirki po Franciji, ki jo nikoli ni končal. V oči bode dejstvo, da Andrej še ni v celoti izkoristil svojega talenta. Je namreč eden najboljših kolesarjev na svetu za klasične enodnevne preizkušnje. V bivšem svetovnem pokalu (zamenjal ga je Pro Tour) je dosegel nekaj odličnih uvrstitev. V Hamburgu je bil 5. in 9., na dirki Paris-Tours je bil tudi 5., Na Dirki po Flandriji je bil 14. in na dirki Milano-San Remo 13. in 15.

Nekoč je dejal (aprila 2004), da bo ob normalnem razpletu tekmoval do petintridesetega leta. Omenil je, da bosta bistveno na to odločitev vplivala zdravje in motivacija. Vendar ga je izdalo zdravje in je moral lani prestati kar tri operacije na srcu. Zato se je tudi vrnil v matični klub Radenska Powerbar, kjer so mu omogočili, da je poskrbel za svoje zdravje. Tudi, če takoj preneha s tekmovalnim kolesarstvom je Andrej v kolesarstvu dosegel to, kar dosežejo le redki šampioni tega športa! In jaz verjamem, da smo že izgubili še enega velikega šampiona v slovenskem športu.


 


vir: Rajko Petek