Hvastija o trasi cestne dirke: »Morda bo še težja kot dirka po Flandriji«

Športni direktor slovenske reprezentance Martin Hvastija je torkovo popoldne izkoristil za podroben ogled trase, po kateri bo potekala cestna dirka članov, z manjšimi spremembami pa tudi preizkušnje mlajših članov, žensk, mladincev in mladink. V prvem linijskem delu od Antwerpna do Leuvna bo še nekaj ravnine za »lažji« štart, zares pa se bo začelo že s prvimi krogi v Leuvnu.

Trasa je precej kompleksna, po linijskem delu kolesarje najprej čakata krog in po v Leuvnu, nato prvi Flandrijski krog, zatem štirje krogi v Leuvnu, drugi Flandrijski krog, za konec pa še dva kroga in pol v Leuvnu za skupno dolžino 268,3 kilometra in 2562 višinskih metrov.

»Trasa je v skladu s pričakovanji, je pa proga še bolj zapletena, kot izgleda na profilu ali zemljevidu. Kocke in ovinke enostavno moraš pogledati v živo in ravno ta kombinacija težkih, kratkih klančkov in tehnično zahtevnih cest bo prinesla zelo težko dirko,« začenja Hvastija.

Poznavanje trase bo ključno

»Uradni trening na zaprtem delu mestnega dela v Leuvnu bo zelo pomemben, pa seveda tudi skrivnosti flamskega kroga. Potem bomo potrebovali nekaj časa, da premeljemo vse informacije in poizkusimo predvideti, kako se bo na teh cestah obnašala skupina 200 kolesarjev, na podlagi tega pa bomo poizkusili skovati taktiko. Vsekakor pa ostaja pravilo v Flandriji, tako kot povsod na severu Evrope, da se bo treba voziti v ospredju. Seveda imajo tudi drugi povsem enak cilj, zato bodo v ospredju lahko le najboljši,« Hvastija opozarja, da nas čaka klasični boj na izpadanje, kot smo ga vajeni s spomladanskih klasik. Zahteven bo tudi krog v Leuvnu, kjer kolesarje čakajo ozke ceste in kar 22 zavojev.

Primož Roglič bo ogled trase izpustil, v Belgijo prihaja šele v petek popoldne. To je bila njegova osebna želja, pravi Hvastija, a hkrati dodaja, da bi se v nekaj dneh v vsakem primeru težko naučil zakonitosti belgijskih cest, saj doslej tukaj še ni dirkal.

»Vsaka trasa in vsaka dirka ima svoje favorite in dejstvo je, da tako Tadej kot Primož na teh cestah ne sodita v ožji krog favoritov za odličja. Matej Mohorič je v tem pogledu mnogo bolj primeren, a tudi on že nekaj sezon ni dirkal na spomladanskih klasikah, prav zmagovalci teh dirk bodo seveda favoriti tudi tukaj. Morali bomo narediti korak nazaj, predvsem dirkati pametno in poskrbeti, da do zadnjega dela dirke ne bo šlo nič narobe, ko pa bo šlo čisto zares zares, bomo verjetno sposobni biti zraven, je pa treba priti do tja v ospredju,« na pasti klasične dirke opozarja slovenski športni direktor.

Morda še težja kot dirka po Flandriji

Nekoliko je slovenski tabor presenetil z oceno, da zna biti dirka še težja kot dirka po Flandriji. Hvastija je prepričan, da bo prav kombinacija šestih vzponov v drugem Flandrijskem krogu prinesla odločilno selekcijo: »Ta trasa ni podobna nobeni dirki, ki jo poznamo iz svetovnega kolesarja, trasa je povsem nova. Sicer kolesarji delno vozijo na obeh krogih tudi na drugih dirkah, tako da nekatere odseke poznamo, v tej kombinaciji pa bo ta dirka potekala prvič, zato je toliko bolj negotovo, kaj nas čaka. Trasa je morda še težja, ker to ni zahodna Flandrija, kjer potekajo klasične dirke, tokrat smo nekoliko bolj južno, zato je pred kolesarji cel kup novih cest in predvsem kombinacija šestih vzponov v 20 kilometrih na flandrijskem krogu bo res zahtevna. Tudi na dirki po Flandriji v 20 kilometrih na katerem koli delu dirke nimaš toliko vzponov naenkrat.«