Igor Kopše: Na robu vzdržne bolečine

Bistveno težje, kot si človek predstavlja
»Bistveno težje je, kot si človek sprva predstavlja. Predvsem zato, ker na velodromu postavljaš rekord brez prestav. Ne moreš piti vmes. Nimaš nobene povratne informacije, ne koliko vatov obračaš, ne kakšen imaš utrip, ne kakšno imaš kadenco. Torej, nič od tistega, česar smo vajeni, « je po premagani rekordni razdalji – v eni uri je prevozil 47,499 km – dejal Kopše.

Čas mineva drugače
Gre za amaterskega kolesarja, ki se lahko pohvali tudi z naslovi svetovnega prvaka med amaterji. Odlične je predvsem v vožnji na čas. Zdaj pa se je preizkusil še na velodromu: »Ne voziš se po cesti. Tu čas mineva malenkost drugače. Imaš zgolj uro in neskončno število krogov. En krog pa narediš v 18 ali 19 sekundah. To pomeni, da narediš tri ali štiri kroge na minuto. Ko jih prepelješ tri, je še vedno ena minuta. In v tem smislu je ta preizkušnja težka. «

Izboljšal Mervarjevo znamko iz leta 1999
Tu gre zares za prav posebno uro resnice. »V tistem trenutku ne razmišljaš o ničemer. Takrat se tekmovalec osredotoči izključno na samo pedaliranje, na bolečino. V bistvu se giblješ vseskozi na robu vzdržne bolečine, torej bolečine, ki jo ravno še lahko vzdržuješ. Osredotočaš se na vožnjo po črni črti. Da ne voziš sem in tja. To je v bistvu vse. Vmes imaš čas pogledati še na čas. « In s tem je bil Kopše lahko zadovoljen. Ker ga potem Jon Božič ni uspel premagati, je Kopše zdaj zapisan kot nov rekorder v vožnji na eno uro. Podrl je mejnik, ki ga je leta 1999 postavil Boštjan Mervar.

Velodrom je v kar slabem stanju
»Vsekakor sem zadovoljen. To je v bistvu moja prva taka izkušnja. Vožnja je bila kar taka, kakšrne sem pač sposoben. Je pa res, da je velodrom v že kar slabem stanju. V kakšnem zaprtem velodromu z boljšo površino bi lahko bila ta hitrost še bistveno višja. Ampak, mislim, da smo za promocijo kolesarstva, za obuditev zanimanja za to disciplino naredili veliko. Mislim, da bo ta znamka dobra vaba za prihodnje generacije, ki prihajajo. « Imel pa je ob progi še kako izkušenega pomočnika, ki mu je sporočal informacije.

Brez povratnih informacij
Seveda govorimo o Mitji Mahoriču, dvakratnemu zmagovalcu dirke po Sloveniji. Mahorič mu je z dvignjenim ali spuščenim palcem sporočal, kako dobro je na progi: »Tu nimaš povratnih informacij. Tekmovalec ne ve, pri kakšni intenziteti vozi. Mora se zanašati zgolj na svoj občutek. Ima eno prestavno razmerje. Predtem smo že preizkusili vožnjo. Vedela sva, kje je ta meja, kam spadam. Potem sem si postavil mejo, ki pa je tokrat nismo dosegli. Tisti znaki pomenijo, ali si v času ali si pod časom. Na koncu pa tekmovalcu to ne pomaga prav veliko. Če ne moreš iztisniti, pač ne moreš. Je pač ena povratna informacija, kako ti gre, « je še pojasnil novi rekorder.