Igra milimetrov v dramatičnem šprintu Amstel Golda pripadla van Aertu

Na zadnji izvedbi Amstel Golda leta 2019 je po fenomenalnem zaključku slavil Mathieu van der Poel, lani dirke zaradi koronavirusa ni bilo, tudi letos pa nismo spremljali nič manj napete izvedbe znamenite nizozemske dirke.

Amstel Gold se je zares začel razvijati okrog 80 kilometrov pred ciljem, ko je nekajkrat z napadom poizkusil Jan Tratnik, tempo je bil več kot 10 kilometrov zelo hud in glavnina se je nekoliko zmanjšala. Očitno so se pri Bahrain Victoriousu odločili, da bodo z napadi poizkušali krojiti dirko, saj je dobrih 50 kilometrov pred ciljem na vrsto prišel Matej Mohorič.

Bil je v izvrstni dnevni formi, skoraj 10 kilometrov je napadal in pokrival poizkuse pobega na čelu glavnine, a se nobeden od njegovih poizkusov ni prijel in Mohorič je precej energije potrošil še pred odločilnimi kilometri dirke. V ospredju je bil tudi Primož Roglič, ki je imel tokrat vlogo glavnega pomočnika Wouta van Aerta in je uspešno nadzoroval dirko.

V ospredju se je oblikovalo nekaj manjših skupinic kolesarjev, a je ob predzadnjem prečkanju Cauberga Roglič na čelu glavnine silovito navil tempo in polovil vse ubežnike. Sledil je krog »premirja«, nato pa še zadnji Cauberg 20 kilometrov pred ciljem.

Takrat je za Rogliča udarila smola ob najbolj nepravem trenutku - na vznožju vzpona je imel težave s kolesom in možnost za dobro uvrstitev je splavala po vodi. Na vrhu vzpona so napadli kolesarji Ineosa, izoblikovala se je manjša skupina favoritov, najprej je napadel Michal Kwiatkowski, odločilni napad pa je tako kot v sredo uspel Tomu Pidcocku.

Tokrat je imel ob sebi poleg van Aerta še Maxa Schachmanna, vsi trije so složno narekovali tempo in glavnina jih ni uspela ujeti, čeprav jim je v zadnjem kilometru zaradi taktiziranja v ospredju prišla povsem blizu.

Odločal je šprint trojice, v katerem Schachmann ni imel možnosti, prvi je pospešil van Aert, Pidcock pa se mu je bližal iz zavetrja in zdelo se je, da ga je ravno na ciljni črti tudi prehitel. O zmagovalcu je odločal fotofiniš, tudi posnetki televizijskih kamer pa niso uspeli prikazati zmagovalca, saj je bila razlika tako majhna. Na koncu so komisarji odločili, da je bil prvi na ciljni črti van Aert, ki je dirko dobil za manj kot centimeter!

V šprintu glavnine je Mohorič na koncu zasedel osmo mesto, kar je zelo dober rezultat, nekaj grenkega priokusa pa vseeno ostaja, saj bi se ob nekoliko drugačni taktiki Bahraina morda lahko boril celo za zmago. Kljub vsemu sta tako Mohorič kot Roglič dokazala, da sta v izvrstni formi, v sredo na Valonski puščici kljub vsemu ne bosta v najožjem krogu favoritov, bosta pa tam zagotovo za Liege - Bastogne - Liege naslednjo nedeljo.

Marianne Vos izkoristila taktiziranje ubežnic

Ženska klasika Amstel Gold se je pričakovano odločala v zadnjem krogu dirke, ko so kolesarke v zasledovalni skupini najprej ujele Grace Brown na čelu dirke, nato pa se je začel zadnji vzpon na Cauberg.

Annemiek van Vleuten je poizkusila z napadom, a tokrat ni bila uspešna, zato pa je bila precej močnejša Kasia Newiadoma, ki se je na najtežjem delu vzpona odpeljala zasledovalkam. Marianne Vos ni bila dovolj močna, da bi ji sledila, je pa Elisa Longo Borghini do vrha vzpona uspela ujeti priključek.

A kolesarki nista sodelovali, saj Longo Borghinijeva ni želela pripeljati Poljakinje do šprinta, v katerem bi Newiadoma skoraj zagotovo slavila. Sledil je pričakovan razplet - status quo v ospredju so izkoristile zasledovalke in odločal je šprint, v katerem je bila najhitrejša Marianne Vos.

Izkušena Nizozemka je zgodaj dvignila roki v zrak, kar bi skoraj izkoristila Demi Vollering, ki pa je bila na koncu za nekaj centimetrov prekratka. Popoln dan za Nizozemke je s tretjim mestom kronala van Vleutnova, vnovič pa se je v dresu Ale BTC Ljubljana izkazala Mavi Garcia s 6. mestom. Slovenk ni bilo na štartu.