II/04. KOLO

V nadaljevanju (beri Tour Down Under) se sprehodite skozi posamezne etape. Naših "tam spodaj" ni bilo.

Boom si je dobro postlal pred SP-jem
Deveto in tudi zadnjo dirko v ciklokrosu pred svetovnim prvenstvom je v Hoogerheideju na Nizozemskem dobil Lars Boom. Tedaj je Nizozemec, član Rabobanka, postal tudi prvi favorit za osvojitev naslova svetovnega prvaka, ki so ga ciklokrosaši lovil danes v Trevisu. Vlogo je upravičil.
To je že njegova tretja zmaga v sezoni, saj je dobil tudi tretjo preizkušnjo v Pijnackerju (Nizozemska) in osmo v Lievinu (Francija). Toliko pomembnejši spekter kot številka zmage pa je zmagovalni pakt s progo v Hoogerhedeju, saj je “naložba” za sezono 2009, ko bo ravno tu potekalo svetovno prvenstvo. Boom si je že danes zadal naskok na ciklokroški Olimp, ka pa mu je uspelo že leto prej (beri “Boombastično”)

Po dirki je bil nad oddelanim zadovoljen. “Vso dirko sem skušal biti v ospredju med najboljšimi tremi. S to zmago sem dosegel vse zastavljene cilje za letošnjo sezono.” Pričavati je bilo, da bo zmagovalna mentaliteta vzdržala vsaj do Italije, a je še v isti, zgoraj povzeti “sapi”, nekoliko presenetljivo in neambiciozno nadaljeval: “Na svetovnem prvenstvu bom zadovoljen z uvrstitvijo med najboljših pet.” In ker je skromnost lepa čednost, mu vsemogočni v Trevisu ni nagajal.

Na tekmi pa v nasprotju z Boomom ni imel svojega dne Belgijec Sven Nys, ki si je za popotnico na SP “podaril” eno najslabših uvrstitev v karieri. Vodilnega z lestvice Mednarodne kolesarske zveze (UCI) se je tik pred najpomembnejšo dirko sezone polotila neprijetna slabost. “Ne kaže mi dobro. Slabo sem se počutil, čeprav nisem bolan. Enostavno se nisem mogel boriti in ne vem, kje tiči vzrok. S takšno predstavo bom težko kaj naredil v Trevisu” ni nič kaj optimistično proti današnji nedelji pogledoval teden dni nazaj. Lastne besede so bile na njegovo žalost preroške, čeprav ne moremo trditi, da je za to kriva bolezen.

Sicer pa je dirka potekala zelo pestro. Vodilne skupine so stalno menjale postavo, prav nobenega vlaka pa ni zamudil Boom. Tri kroge pred koncem pa je Nizozemec še dodatno pospešil in tempu ni mogel slediti nihče.
Kot drugi je cilj že petič letos prečkal Belgijec Bart Wellens, ki pa mu je v uteho lahko konstantnost forme. “Še pred tekmo sem se zavedal, da bo to zelo težka preizkušnja. Pričakujem, da se bom v Italiji boril za sam svetovni vrh.”
Sven Nys sprva ni kazal znakov slabosti, saj je kot vedno začel odločno. A moč je bila kratkega daha, saj je počasi a zanesljivo izgubljal pozicije in končal na mestu, ki ni dostojno njegovemu imenu. Bil je šele 12.

Rezultati zadnje, 9. dirke:
1. Lars Boom (Niz) Rabobank 1;04:43
2. Bart Wellens (Bel) Fidea Cycling Team +0:36
3. Erwin Vervecken (Bel) Fidea Cycling Team 1:12
4. Sven Vanthourenhout (Bel) Sunweb-Pro Job 1:22
5. Richard Groenendaal (Niz) AA Sports Drinks isti čas
6. John Gadret (Fra) Ag2r-La Mondiale 1:34
7. Kevin Pauwels (Bel) Fidea Cycling Team 1:49
8. Jonathan Page (ZDA) Sunweb-Pro Job 1:58
9. Gerben de Knegt (Niz) Rabobank
10. Bart Aernouts (Bel) Rabobank vsi isti čas
11. Steve Chainel (Fra) Auber 93 2:05
12. Sven Nys (Bel) Rabobank 2:15

Boombastično
Čeprav se mu obeta še dolga kariera, pa je njegova vitrina že danes polna domala vseh najpomembnejših kolesarskih lovorik. Tokrat je žlahtni zbirki dodal naslov svetovnega prvaka v članski Elite kategoriji ciklokrosa. S tem je že četrtič osvojil mavrično majico!

Lani je postal svetovni prvak med mlajšimi člani, v Stuttgartu, na cestnem prvenstvu, pa je v isti kategoriji dodal še naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas. Z zmago v kategoriji Elite je zaokrožil vse naslove svetovnega prvaka v ciklokrosu, kar mu je uspelo kot edinemu. Če temu dodamo še cestni naslov pa bomo še dolgo iskali njegovega naslednika, čeprav poganja v eri Svena Nysa.

Med mladinci je slavil že pet let nazaj, lani med mlajšimi člani, letos pa je češnjo na smetano pristavil z zmago v ciklokrosaški smetani. Hkrati je prvi svetovni prvak, ki po letu 2000 ne prihaja iz Belgije. Med Nebelgijci je nasledil Richarda Groenendaala, sicer pa 35-letnega Erwina Verveckeja, ki se prav tako lahko pohvali z izredno ciklokrosaško bero (lani in predlani je osvojil zlato, lovorike pa zbira že od leta 1994, ko je osvojil bron, leta 1998 in 1999 je stopil stopničko više, 2001 postal zopet »levi pribočnik«, v letih 2003 in 2005 pa zopet napredoval za mesto. Težko pričakovani »Olimp« je dosegel kot rečeno v letih 2006 in 2007).

Kot že ničkolikič je tudi ta dirka ponudila vse kar smo od nje pričakovali. Blato in boj na nož do zadnjega. Šele poslednji krog je namreč zarezal v pester nabor favoritov. Med njimi seveda ni manjkal tudi Sven Nys, za katerega bi pričakovali, da mu naslov glede na dominacijo v ciklokrosu že kar (priviligirano) pritiče. A je z Erwinom Verveckejem in Zdenekom Stybarjem ostal »malodušen« ob napadu Booma manj kot krog pred koncem. Taktiziranje zasledujoče trojke se je izkazalo za preveč preračunljivo, tako da Nizozemca ni mogle ujeti več nihče. Ker sta asa Vervecke in Nys imela svoje račune, pa je svoje bolje unovčil Čeh Stybar in nekoliko presenetljivo osvojil drugo mesto. Bron je ujel Nys, a z nabirkom ni bilo zadovoljen.

Rezultat:
1. Lars Boom (Nizozemska)            1ura 5 min 27 sek
2. Zdenek Stybar (Češka)                 + 5 sek
3. Sven Nys (Belgija)                         + 6 sek
4. Erwin Vervecken (Belgija)            + 9
5. Radomir Simunek (Češka)         + 10 sek
6. Marco Aurelio Fontana (Italija)    isti čas
7. Sven Vanthourenhout (Belgija)   isti čas
8. Christian Heule (Švica)                + 12 sek
9. John Gadret (Francija)                  isti čas
10. Klaas Vantornout (Belgija)         isti čas

Dozdajšnji zmagovalci:
1996 Adri Van Der Poel (Ned)
1997 Daniele Pontoni (Ita)
1998 Mario De Clercq (Bel)
1999 Mario De Clercq (Bel)
2000 Richard Groenendaal (Ned)
2001 Erwin Vervecken (Bel)
2002 Mario De Clercq (Bel)
2003 Bart Wellens (Bel)
2004 Bart Wellens (Bel)
2005 Sven Nys (Bel)
2006 Erwin Vervecken (Bel)
2007 Erwin Vervecken (Bel)

Poker v rokah
Še preden so se na progo podali moški, so svoje opravila dekleta. Ves bogat repertoar znanja je demonstrirala svetovna prvakinja v kronometru, Nemka Hanka Kupfernagel, ki je deklasirala konkurenco in že četrtič videla mavrico nad prizoriščem ciklokrosa.

Ubrala je svoj ritem in po njem ni mogla poplesavati nobena. Napad se je tako zgodil že v drugem krogu, ki je zadaj pustil tudi vodilno v točkovanju UCI-ja Daphny Van Den Brand. Kot drugoplasirana je dirko končala Nizozemka Marianne Vos, ki je sicer bila konkurenčna Nemki, a zavoljo slabe štartne pozicije ni mogla postoriti več kot je, čeprav je proti koncu pognala kar nekaj “panike” v ospredje. Za njo je kot tretja cilj prečkala Laurence Leboucher, kar je lepo darilo za upokojitev iz sveta športa.

Rezultat:
1. Hanka Kupfernagel (Nemčija)      45 min 15 sek
2. Marianne Vos (Nizozemska)      + 13 sek
3. Laurence Leboucher (Francija) + 17 sek

Mavrica se je razpela tudi nad mladimi ciklokrosaši
V soboto so podelili prva dva kompleta medalj za ciklokrosaše, ki so se potegovali za naslov svetovnega prvaka med mlajšimi člani in mladinci.

V prvi kategoriji je slavil Belgijec Niels Albert, ki se mu je uresničil pregovorni »v tretje gre rado«. Drugo mesto je pripadlo Francozu Aurelienu Duvalu. Za radost domačih je poskrbel Cristian Cominelli, ki je v zadnjih centimetrih ugnal Jonathana Lopeza.
»Zelo sem srečen, ker sem končno osvojil naslov svetovnega prvaka. To je bil tudi razlog, da sem še vedno v kategoriji mlajših članov. Sedaj upam, da bom lahko ponovil ta velik uspeh v kategoriji elite v prihodnjih letih. Tekmovati v tako lepem okolju je naravnost čudovito,« je dejal novopečeni lastnik mavrične majice.

Rezultat:
1. Niels Albert (Belgija)         51 min 11 sek
2. Aurelien Duval (Francija)   + 38 sek
3. Cristian Cominelli (Italija)  + 46 sek

V kategoriji mladincev se je naslova veselil Francoz Arnaud Jouffroy. Proslavil ga je izjemno čustveno in bil le za ped oddaljen od solz sreče. Ne samo da je upravičil vlogo favorita, izkoristil je tudi zadnjo priložnost kot mladinec osvojiti čislano majico »najmanjšega« kroja. Naslednje leto bo že »v zgornji« notici. »Sanje so se mo uresničile. To je bila moja zadnja priložnost, da postanem najboljši v kategoriji mladincev in res je nisem hotel zapraviti.«
Po zmagi, ki bi mu jo krog pred koncem zaradi padca skorajda »pojedla« Peter Sagan in Ludomir Petrus, pa je že pogumno pogledoval naprej, saj želi »prešpricati« razred (beri mlajše člane) in direktno nastopiti na tekmah svetovnega pokala.

Rezultat:
1. Arnaud Jouffroy (Francija)   40 min 30 sek
2. Peter Sagan (Slovaška)          +1 sek
3. Lubomir Petrus (Češka)         +4 sek

Da se ne ponovi ARD/ZDF
Če v kolesarstvu zadnje čase vlada kronično pomankanje sponzorjev, pa ga lahko razveseli dejstvo, da so predstavniki Francoske televizije z ASO-om (Amaury Sport Organisation) podaljšali partnerstvo vse do konca leta 2013. Pogodba bo letno navrgla 23 milijonov evrov, zaobjema pa prenose vseh prireditev, ki sodijo pod patronat ASO-a.

Ta ima “na vesti” poleg Toura še dirke Pariz-Roubaix, Pariz-Nica, Fleche Wallonne, Pariz-Tours, Liege-Bastogne-Liege, Criterium International, Tour of Faso, Tour de l'Avenir in Katarski tour. Od nekolesarskih disciplin pa bdi nad vztrajnostnim rallyjem Dakar in tekaškim maratonom v Parizu.

Mazzoleni bo počival dve leti
Italijanski olimpijski komite (CONI) za Eddyja Mazzolenija zahteva dveletno prepoved nastopanja. Ta je bil 29. julija lani, nedolgo za tem, ko je osvojil tretje mesto na Giru, obsojen vpletenosti v afero “Oil for drugs“. Člana Astane je bil tedaj suspendiran, saj so ga preiskovalci povezali z Carlom Satuccionejem, zdravnikom, ki je “zdravil“ nič koliko kolesarjev in bil osrednja osebnost preprodaje prepovedanih poživil. Na kazen se bo lahko Italijan po odločitvi disciplinske komisije Italijanske kolesarske zveze (ta bo potrdila ali zavrnila predlog komiteja) pritožil in če priziv naleti nagluha ušesa, mu pri 34. letih verjetno ne preostane drugega kot odhod v pokoj. Tudi Astana ga je že pred časom odpustila.

V podobno situacijo je CONI postavil Domenica Quagliarella, člana Ceramice Flaminia (v suspenzu), le da je za 28-letnika zahteval dosmrtno prepoved nastopanja.

Sicer pa ima tudi Sattuccione od 23. novembra na plečih grožnjo o prepovedi opravljanja poklica. Spomnimo, da je omenjeni zdravnik držal tesne stike z Danilom Di Luco (bil je njegov otroški zdravnik), kar je “Ubijalca” stalo trimesečne prepovedi nastopanja (kazen je nastopila tik pred SP-jem v Stuttgartu).

Satuccioni pa ne prvič trepeta za svoj poklic, saj mu je zdravniško licenco zaradi povezave z dopingom CONI začasno vzel že leta 1995, suspenz pa se je končal leta 2000. Vendar ga kazen ni spametovala, saj se je zgodba ponovila leta 2004 z omenjeno afero “Oil for drugs” (oskrboval je kolesarjev s hormonom EPO), kar so mu preiskovalci dokazali s telefonskimi posnetki. Takrat je dobil hišni pripor, zadnje čase pa so ga zaobjele tudi lovke Eufemiana Fuentesa, tako da nima kaj prida možnosti, da se izvije iz primeža hude kazni.

Tour Down Under: od 1.- 6. etape

1
Domačini so že na prvi etapi nakazali, da z njimi ne bo šale. Mark Renshaw (Bathurst) je namreč dobil šprint glavninev, kjer sta kratko potegnila Španec Jose Rojas (Caisse D'Epargne) in Avstralec Graem Brown (Rabobank).

Mladi Avstralec, ki je vknjižil že tretjo letošnjo zmago (skupno osmo), a krstno v prvi ligi, navdušenja nad prvim mestom in generalnim vodstvom pričakovano ni mogel skriti: “To je moja najpomembnejša zmaga v profesionalni karieri. Vsaj na cesti. Na dirkališču sem že nekajkrat dobil pomembne dirke, na cesti pa nisem bil tako uspešen. A dopolnil sem 25 let in čas je, da splezam stopnico višje. Pri vzpenjanju sem dobro začel, še posebej sem vesel, ker mi je to uspelo v domovini in to v konkurenci najboljših avstralskih sprinterjev.” Lani je tu dobil prolog. Zmagovalec kriterija, Adrea Greipel (Team High Road), je začel z osmico.

Izid 1. etape:
1. Mark Renshaw (Avstralija/Credit Agricole) 3:13:33
2. Jose Rojas Gil (Španija/Caisse D'Epargne)
3. Graeme Brown (Avstralija/Rabobank)

2
Druga etapa je dala “de javu”, saj se je zmage veselil Andre Griepel, ki je osvojil že nedeljski kriterij.
V šprintu je obračunal z domačinoma Graemom Brawnom in Allanom Davisom, prvi od dvojice pa si je zavoljo najboljše etapne bilance (3. in 2. mesto) tedaj privozil rumeno majico vodilnega.
Da je imelo ciljno mesto, Hahndorf, čeravno leži v Avstraliji, nemški pridih, ni bilo “delo“ samo zmagovalca ekipe Team High Road, pač pa tudi zgodovine. Mestece so namreč leta 1839 na noge postavili nemški priseljenci.

Kot v prvi etap je tudi v drugi zmagovalca odločil šprint glavnine, saj so vsi “rafalni“ pobegi od 30 kilometrov pred ciljem zadeli v prazno. Greipel je bil nad zmago in dano vlogo navdušen: »Odlično se počutim saj sem v dobri formi. Dober sem bil že v lanski sezoni, a zaradi klubskih interesov nisem mogel pokazati česa sem sposoben, saj sem ves čas delal za ostale šprinterje v ekipi. Letos sem jaz tisti, ki ima podporo ekipe. Vesel sem, da sem zmagal v tem mestu in imam občutek, da so prebivalci mesta ponosni name.«

Izid 2. etape:
1. Andre Greipel (Nem) Team High Road 3;46:55
2. Graeme Brown (Aus) Rabobank
3. Allan Davis (Aus) Unisa

3
Po treh, oziroma štirih etapah se je zdelo, kot da na dirki Tour Down Under nastopa le peščica kolesarjev. Karte na vrhu so bile vedno iste, vsakič le nekoliko premešane.  Zmago je v 3. etapi slavil Allan Davis, ki je prehitel Marka Renshawa. Za popolno avstralsko slavje na vrhu je s tretjim mestom poskrbel Mathew Hayman. Renshaw si je po etapi z bonifikacijami zopet nadel rumeno majico.
Vsi pobegi so se ponovno izjalovili (tudi Philipa Gilberta, ki se je izstrelil malce pred “rdečim jezičkom”), tako da je zmagovalca odločil klasični šprint. Z nekoliko daljšim (dolgim 350 metrov), zaradi ubežnika, je vlakovne kompozicije presenetil Davis in slavil za udobne tri dolžine koles.

“Fantje so opravili odlično delo zadnjih nekaj kilometrov in to zmago bi rad posvetil svoji ekipi UniSA“ je bil po koncu skromen Davis, ki po razpadu Discovery Channela še ni našel mesta v kateri od ekip, zato se ima novemu pravilu, ki si ga je TDU izboril od UCI-ja, zahvaliti, da se je sploh lahko pojavil na dirki. Nastopil je namreč kot član avstralske rezprezentance.

Izid 3. etape:
1. Allan Davis (Aus) Unisa 3;13:48
2. Mark Renshaw (Aus) Credit Agricole
3. Mathew Hayman (Aus) Rabobank

4
Tudi četrta etapa nam ni ponudila nič novega. Zmagovalec je bil tokrat spet Andre Greipel, vzhajajoča zvezda Team High Roada, ki je iz “vreče kenguruja” pobral že tretjo zmago v šestih dneh. Tudi drugoplasirani je bil tedaj že zvezda stalnica v konici- Mark Renshaw, ki mu je bila v uteho porazu ubranitev rumene majice vodilnega. Tretji je bil Jose Joaquin Rojas Gil.
Čeprav sta Caisse d'Epargne in CSC odkrito skušala “sleči” Renshawa, pa so bili vsi pobegi “pokriti” in špalir je lahko ponovno spremljal klasičen šprint glavnine. Prikrajšani niso bili niti za padec, ki ga je zakrivil Elia Rigotto (Milram), ki je izbral napačen čas in kraj za “ples”. Bilanca. Veliko prask, zlomljena ključnica in diskvalifikacija Italijana.

Izid 4. etape:
1. Andre Greipel (Nem) Team High Road 3;14:46
2. Mark Renshaw (Aus) Credit Agricole
3. Jose Joaquin Rojas Gil (Špa) Caisse d'Epargne

5
Manj kot teden dni je rabil Greipel, da je dosegel poker zmag, od tega tris v ProTouru. Tudi v 5., po profilu najtežji etapi, Nemcu ni bil kos nihče, čeprav je Avstralce gnal nacionalni praznik. Za njim sta se zvrstila domačin Allan Davis in Španec Jose Alberto Benitez. Sicer pa ciljni razplet ni posnemal preteklih. Kratek, a zahteven klanec (cca 20 km pred koncem etape), ki je običajno razredčil karavano do te mere, da je odločil tudi končnega zmagovalca, je letos zaradi ProTour konkurence potegnil čezenj grupa kar 40 kolesarjev, ki se je udarila v šprintu.

Greipel je z zmago slekel rumeno majico tedaj vodilnemu Marku Renshawu (ta je odpadel tik pred vrhom klanca in zaostal za 30 sekund) in si na široko odprl vrata h končni zmagi. “Pred štartom etape sem si rekel, da ne bo nič hudega, če ne pripeljem v cilj s prvo skupino. Vendar sem na vrhu klanca čisto malo zaostajal za najboljšimi, ki smo jih uspeli ujeti. Odlično delo je opravil Adam Hansen, ki je v zadnjih kilometrih etape pokril in izničil vse poskuse pobega tekmecev,” je kar vrelo iz 25-letnika. “To je neverjetno!”

Izid 5. etape:
1. Andre Greipel (Nem) Team High Road 3;26:46
2. Allan Davis (Aus) Unisa
3. Jose Alberto Benitez (Špa) Saunier Duval-Scott

6
Verjetno si na začetku prve letošnje preizkušnje za ProTour nihče ni mislil, da je v crème de la crème lahko nekdo tako dominanten. A se je izkazalo ravno to. Tudi zadnjo etapo je namreč dobil nenadkriljivi Andre Greipel, in s tem na najlepši možni način “upravičil” končno zmago. Še enkrat več je pometal v šprintu, ki je sledil 16 krogom dolgih 5,5 kilometra, polnih bonifikacij, ki pa na končni razplet niso imele vpliva. S tem je Greipel osvojil hat-trick, četrto zmago na TDU plus uverturo Down Under Classic. Teden, ki bo šel v anale.
»Športni direktor mi je pred dirko dejal, naj ne skrbim za skupno zmago in da naj poizkusim dobiti tudi to etapo. Klubski kolegi so me spodbujali in imel sem moštvo, ki je trdo delalo zame,« je popihal na dušo tudi tovarišem in dodal, da se sedaj odpravlja v Nemčijo, kmalu pa že na ekipni trening v kalifornijski kamp, kjer bo padla odločitev o nadaljnjih participacijah.

Z zmago je postal prvi vodeči na lestvici ProTour (62 točk) za sezono 2008, zavoljo posamičnih in generalne zmage, pa mu primat ne more vzeti nihče tudi po dirki po Flandriji (6. april). Drugo mesto skupno je zasedel domačin Allain Davis, tretje pa Španec Jose Joaquin Rojas Gil.

Izid 6. etape:
1. Andre Greipel (Nem) Team High Road 1;51:13
2. Robert Forster (Nem) Gerolsteiner
3. Graeme Brown (Aus) Rabobank

Končni vrstni red:
1. Andre Greipel (Nem) Team High Road 18;46:18
2. Allan Davis (Aus) Unisa +0:15
3. Jose Joaquin Rojas Gil (Špa) Caisse d'Epargne 0:33

Robiču ja zadišal “kruh”
Čeprav se je po tretji zmagi na RAAMU zaklinjal, da Ameriko na tak način ne bo več prečil, si je, potem ko mu je čas dodobra prezračil glavo, očitno premislil. Zgodovino želi pisati nanovo.

Še prej si je za cilj zadal ubranitev zmage z Dirke okoli Sloveniji (DOS), ki bo letos trajala od 8. do 11. maja in že zdaj ponuja pestro štartno listo ultrakolesarskih mačkov (med njimi je tudi Marko Baloh, lani drugi). Tudi priprave so že v polnem teku, saj mila in precej zelena zima ponujata idealne pogoje, da se podi po zanj resnično »utesnjeni« Sloveniji.

Zver gostil WADO
V Ljubljani se je v petek mudil nedavno ustoličeni predsednik Svetovne antidopinške agencije (WADA), John Fahey. Sestanek v Vili Podrožnik, ki ga je gostil minister za šolstvo in šport Milan Zver in ki so ga oplemenitili tudi predstavniki drugih športnih federacij, je minil v prognoziranju najbolj akutne bolezne športa- dopingu, kar je konec koncev tudi zveličavno poslanstvo WADE.

Čeprav do danes države še niso našle skupnega zdravila, pa je Avstralec za nadaljne optimističen. “Kot predsednik WADA sem začel delovati pred kratkim in moram reči, da je bilo srečanje v Ljubljani spodbuden začetek mojega dela na čelu te organizacije. Zagotovil sem, da bomo sodelovali z Evropo in drugimi v skupnem boju proti dopingu. Želimo pripraviti take mehanizme in strukture znotraj naše organizacije, da bodo služili predstavnikom vladnih organizacij in športa. Naredili bomo vse, da tiste, ki v športu goljufajo, zaustavimo. Moramo pa se zavedati, da poživila niso prisotna le v vrhunskem športu. Gledati moramo na celoten šport, tudi rekreacijo. In seveda narediti vse, da kršitelje ustavimo. Problem je zelo kompleksen, a se ga da rešiti.”

Tudi Zver je židane volje zapušča nesojeno rezidenco predsednika republike: “S potekom sestanka sem zelo zadovoljen. Skoraj soglasno smo sprejeli kar nekaj sklepov, hkrati pa veseli dejstvo, da je Fahey izrazil pripravljenost sodelovanja z Evropo. Pri nas si želimo še bolj poglobljenega sodelovanja z Evropo. Še bolj bomo morali ljudje informirati o škodljivih učinkih dopinga. Več poudarka bo moralo biti tudi na raziskovanju, seveda pa ne smemo pozabiti niti na medvladno in medresorsko usklajevanje ter poenotenje postopkov in izenačenje kazni v športu. Razmislili bomo o vseh potrebnih spremembah WADA, da bo bila le-ta še bolj učinkovita.”

Med šejki
Kolesarstvo se iz vzhoda počasi a vztrajno približuje Stari celini. Po Avstraliji je nastopila dirka Po Katarju.

Za uvod so ekipe odpeljale moštveni kronometer v dolžini 6 kilometrov. S krožno progo je najhitreje opravila ekipa Quick.Step, le dve sekundi kasneje pa so se ure ustavili ekipi Slipstream, še nadaljnje tri pa ekipi Skil. Šest sekund za »Belgijci« in na četrtem mestu so končali »plinarji« Liquigas Mateja Mugerlija. Slednji pa cilja ni prečkal z glavnino ekipe, saj sta z Guidom Trentijem zaostala 58 sekund. Tako v drugo etapo štarta kot 123. v skupnem seštevku. Zlato majico vodilnega si je nadel Matteo Tossato, ki je kot prvi izmed četice Quick.Stepa prečkal belo črto.

Zmagoslavje te ekipe pa ni niti najmanj presenetljivo, saj se »Belgijci« tu počutijo kot doma. Dominirajo že zadnja tri leta- predlani so slavili z Boonenom (dirka tudi letos), lani pa z Wilfriedom Cretkensom.

Anže P.