Iz črne luknje gorskega kolesarstva - Revija BICIKEL (05)
Iz črne luknje gorskega kolesarstva - Revija BICIKEL (05)
23.05.2013 AVTOR: BOSTJAN SVETE
Ob drugi etapni zmagi Simona Špilaka, odlično odpeljanem kronometru in končnem drugem mestu na Dirki po Romandiji smo bili navdušeni.
Ko je zmagal še na etapi v Nemčiji, smo se že držali za glavo. Kakšna eksplozija forme! V pravem trenutku in v sezoni, ko bodo ekipe podaljševale in sklepale nove pogodbe. Ko se v četi slovenskih legionarjev nekateri odrežejo nekoliko slabše, že vskoči nekdo drug in navduši z rezultati.
Tokratna tema revije je kupovanje koles. Kakšne so razlike, kaj pomenijo drugačni verižniki in menjalniki in seveda katere obročnike naj izberemo? Na področju gorskih koles so danes na voljo kar tri velikosti. Pretresli smo čim več nejasnosti in poskušali plastično predstaviti prednosti in slabosti različnih premerov.
Bili smo tudi na obisku v italijanskem podjetju Rudy Project. Podobno kot v Campagnolu imajo oddelke, v katere je prepovedano pogledati, kaj šele, da bi v njih kaj fotografirali. Izvršni direktor podjetja, ki opremlja kopico profesionalnih ekip, je prepričan, da je vsak, ki se vozi brez čelade, nor in se ne zaveda tveganja. Glava je seveda najpomembnejša, vendar pa se na kolesu hitro zgodijo tudi druge poškodbe.
Veliko smolo je imel denimo Borut Božič. Po dveh drugih mestih si je na Roubaixu zlomil zapestje, a v intervjuju opozarja, da sezone še ni konec. Zanimiv je bil tudi pogovor s svetovnim in olimpijskim prvakom v krosu, Čehom Jaroslavom Kulhav ýjem. Preprost, dostopen, prav nič zvezdniški. Če je največje zvezde cestnega kolesarstva skorajda nemogoče dobiti, so profesionalci v gorskem kolesarstvu povsem drugačni.
Sledeči razmislek je gola špekulacija. Jaroslav je večkrat omenil, kako množični so gorskokolesarski maratoni na Češkem. Po njegovih besedah se jih velikokrat udeleži več kot tisoč ljudi. Vidite vzporednico? Cestnih prireditev je pri nas ogromno in nanje hodi veliko ljudi, zato je nekako logično, da imamo tudi izvrstne cestne kolesarje. V gorskem kolesarstvu smo, kar zadeva obisk prireditev in uspehe moških, precej šibki. Čehi imajo po drugi strani Kulhav ýja, ki je povzročil pravo gorskokolesarsko evforijo.
Seveda je nehvaležno špekulirati, ali baza fenov ustvarja uspešne posameznike ali uspešni posamezniki ustvarjajo množice fenov. Res ne vem, se mi zdi pa škoda, da se ne morem veseliti gorskokolesarskega maratona, kot se denimo veselim Franje ali Maratona Alpe.
Zakaj v Sloveniji ne zaživi res množičen rekreativni gorskokolesarski maraton? Po vsej logiki bi moral. Veliko cestnih kolesarjev ima doma strupene karbonske trdake, Slovenci smo pograbili trend tventinajnerjev, v trgovinah gredo polnovzmetena kolesa kot po tekočem traku skozi vrata. Z nekoliko več tlaka v vzmetenju bi jih lahko udobno uporabili na maratonu. Saj vem, gre za denar, strice iz ozadja, ki morajo takšno zadevo podpreti, in nekoga, ki bi v lastno veselje garal skoraj desetletje, da bi se reč prijela. Mar res samo to?
Mislim, da smo kolesarji tudi sami leni, saj se preprosto ne spokamo na kakšno prireditev in jo tako podpremo. Letos julija se bo denimo v Mežiški dolini na Koroškem zvrstil gorskokolesarski festival Črna lukna, ki bo potekal od petka, 19., do nedelje, 28. julija. Dogajalo se bo ogromno stvari – od endura do maratona, kot prireditev oglašujejo organizatorji.
To bo izvrstna priložnost, da pridejo na plano sicer zaprte skupine kolesarjev, poznavalcev, predelovalcev, zaljubljencev v vse oblike gorskega kolesarstva in da pade med Črno lukno tudi kakšna dobra ideja, kako bi pri nas zaživel dober in obiskan maraton. Kritična masa zanj obstaja, to sem prepričan.
Druga stvar so slovenski državljani, ki v gozdovih na vlakah in pešpoteh napenjajo pletenice v višini vratov z namenom, da bi hudo ali smrtno ranili gorske kolesarje (morda tudi nič hudega slutečega tekača) ali druge, ki po njihovem mnenju ne sodijo tja. Takšnim kriminalcem se moramo vsi skupaj odločno upreti. Ko bom naslednjič v gozdu našel pletenico, bom lokacijo takoj prijavil policiji. Ko pride do naklepnih hudodelstev, ne pomaga več nobena čelada.
Iz vsebine Kazalo:
Kako kupiti kolo? Pripravili smo vam kar nekaj napotkov, ki vam utegnejo priti prav, pri novem kolesu. Pri tem vam pride prav tudi meter.
Je velikost 29er, modna muha ali primerno kolo za vas?
Ekskluzivno smo se pogovarjali z aktualnim olimpijskim prvakom Jaroslavom Kulhavy-jem.
SRAM ali Shimano? Kaj naj izberem?
Vadbeni načrt, vedno pride prav.
Tokratna tema revije je kupovanje koles. Kakšne so razlike, kaj pomenijo drugačni verižniki in menjalniki in seveda katere obročnike naj izberemo? Na področju gorskih koles so danes na voljo kar tri velikosti. Pretresli smo čim več nejasnosti in poskušali plastično predstaviti prednosti in slabosti različnih premerov.
Bili smo tudi na obisku v italijanskem podjetju Rudy Project. Podobno kot v Campagnolu imajo oddelke, v katere je prepovedano pogledati, kaj šele, da bi v njih kaj fotografirali. Izvršni direktor podjetja, ki opremlja kopico profesionalnih ekip, je prepričan, da je vsak, ki se vozi brez čelade, nor in se ne zaveda tveganja. Glava je seveda najpomembnejša, vendar pa se na kolesu hitro zgodijo tudi druge poškodbe.
Veliko smolo je imel denimo Borut Božič. Po dveh drugih mestih si je na Roubaixu zlomil zapestje, a v intervjuju opozarja, da sezone še ni konec. Zanimiv je bil tudi pogovor s svetovnim in olimpijskim prvakom v krosu, Čehom Jaroslavom Kulhav ýjem. Preprost, dostopen, prav nič zvezdniški. Če je največje zvezde cestnega kolesarstva skorajda nemogoče dobiti, so profesionalci v gorskem kolesarstvu povsem drugačni.
Sledeči razmislek je gola špekulacija. Jaroslav je večkrat omenil, kako množični so gorskokolesarski maratoni na Češkem. Po njegovih besedah se jih velikokrat udeleži več kot tisoč ljudi. Vidite vzporednico? Cestnih prireditev je pri nas ogromno in nanje hodi veliko ljudi, zato je nekako logično, da imamo tudi izvrstne cestne kolesarje. V gorskem kolesarstvu smo, kar zadeva obisk prireditev in uspehe moških, precej šibki. Čehi imajo po drugi strani Kulhav ýja, ki je povzročil pravo gorskokolesarsko evforijo.
Seveda je nehvaležno špekulirati, ali baza fenov ustvarja uspešne posameznike ali uspešni posamezniki ustvarjajo množice fenov. Res ne vem, se mi zdi pa škoda, da se ne morem veseliti gorskokolesarskega maratona, kot se denimo veselim Franje ali Maratona Alpe.
Zakaj v Sloveniji ne zaživi res množičen rekreativni gorskokolesarski maraton? Po vsej logiki bi moral. Veliko cestnih kolesarjev ima doma strupene karbonske trdake, Slovenci smo pograbili trend tventinajnerjev, v trgovinah gredo polnovzmetena kolesa kot po tekočem traku skozi vrata. Z nekoliko več tlaka v vzmetenju bi jih lahko udobno uporabili na maratonu. Saj vem, gre za denar, strice iz ozadja, ki morajo takšno zadevo podpreti, in nekoga, ki bi v lastno veselje garal skoraj desetletje, da bi se reč prijela. Mar res samo to?
Mislim, da smo kolesarji tudi sami leni, saj se preprosto ne spokamo na kakšno prireditev in jo tako podpremo. Letos julija se bo denimo v Mežiški dolini na Koroškem zvrstil gorskokolesarski festival Črna lukna, ki bo potekal od petka, 19., do nedelje, 28. julija. Dogajalo se bo ogromno stvari – od endura do maratona, kot prireditev oglašujejo organizatorji.
To bo izvrstna priložnost, da pridejo na plano sicer zaprte skupine kolesarjev, poznavalcev, predelovalcev, zaljubljencev v vse oblike gorskega kolesarstva in da pade med Črno lukno tudi kakšna dobra ideja, kako bi pri nas zaživel dober in obiskan maraton. Kritična masa zanj obstaja, to sem prepričan.
Druga stvar so slovenski državljani, ki v gozdovih na vlakah in pešpoteh napenjajo pletenice v višini vratov z namenom, da bi hudo ali smrtno ranili gorske kolesarje (morda tudi nič hudega slutečega tekača) ali druge, ki po njihovem mnenju ne sodijo tja. Takšnim kriminalcem se moramo vsi skupaj odločno upreti. Ko bom naslednjič v gozdu našel pletenico, bom lokacijo takoj prijavil policiji. Ko pride do naklepnih hudodelstev, ne pomaga več nobena čelada.
Iz vsebine Kazalo:
Kako kupiti kolo? Pripravili smo vam kar nekaj napotkov, ki vam utegnejo priti prav, pri novem kolesu. Pri tem vam pride prav tudi meter.
Je velikost 29er, modna muha ali primerno kolo za vas?
Ekskluzivno smo se pogovarjali z aktualnim olimpijskim prvakom Jaroslavom Kulhavy-jem.
SRAM ali Shimano? Kaj naj izberem?
Vadbeni načrt, vedno pride prav.
Značke:
Cestno
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
