Izjemen tekaški maraton nekdanjega kolesarja

Tom Dumoulin je v kolesarski karieri spadal med najboljše na svetu. To je dokazoval z izjemnimi predstavami na največjih dirkah. V vožnji na čas v Bergnu je postal svetovni prvak. Takrat je premagal Primoža Rogliča. Dobil je dirko po Italiji (2017), obenem pa je bil v isti sezoni (2018) drugi tako na Dirki po Italiji kot na Dirki po Franciji.

Kolesarsko pot je končal zelo zgodaj, kot razlog pa navedel, da je bilo predvsem s psihološkega vidika vse skupaj preveč naporno. Dumoulin se še vedno vrti v kolesarskih krogih, saj je strokovni sodelavec nizozemske televizije NOS, tako da je prisoten na vseh največjih kolesarskih prireditvah. Obenem je še vedno aktiven tudi na kolesu, saj pogosto objavlja fotografije in posnetke z voženj s prijatelji.

Obenem se je očitno resneje lotil tudi teka. Že predlani je mnoge presenetil z nastopom na malem maratonu na Nizozemskem. Dobrih 21 kilometrov je pretekel s časom 1:10:04. Letos se je vrnil na zanj domač maraton. A tokrat se je prijavil na pravi maraton in v izjemnem ritmu mu je uspelo odteči tudi to razdaljo. Pri 34 letih je to razdaljo pretekel s časom 2:29:21.

“Želel sem maraton preteči v manj kot dveh urah in pol. To mi je uspelo, a bilo je zelo boleče. Začel sem daleč prehitro. Počutil sem se odlično in si dejal. Pa poglejmo, kaj se lahko zgodi. Na kolesu česa takega ne bi nikoli naredil, saj vem natančno, česa sem sposoben in lahko zastavim najboljši možni ritem. Pri teku sicer tudi vem, vendar pa zdaj uživam,” je med drugim po prihodu na cilj dejal Dumoulin.

Nizozemec je začel zares hitro in prvih deset kilometrov je pretekel v ritmu, ki bi mu na koncu omogočil čas okrog 2:18. Bil je celo v skupini okrog Etiopijke Aynalem Desta, ki je na koncu s časom 2:17:38 zmagala med dekleti. A izkazalo se je, da je Dumoulin kljub vsemu pretiraval:

“Velika razlika je med formo in tem, kar lahko zdržijo mišice in sklepi. Bil sem v tisti skupini in si mislil, da se lahko borim z njimi. Po polovici tekme pa so me pričeli mučiti krči in utrjenost je prišla za mano. Pomislil sem, ta bo še dolga. Pomislil sem, da bom moral odstopiti. Dvakrat sem se zaradi krčev ustavil. Mislim, da okrog 25 in 35 kilometra.”

Prvih 21 kilometrov je res pretekel v času 2:09, v drugem delu pa je bil počasnejši. Njegov čas 1:20. “Moj padec je bil ogromen. Očitno je, da nisem še vajen takih dolžin.” Dumoulin je priznal, da je treniral, kolikor je pač lahko in kolikor mu je telo dovolilo. V pripravah na maraton je pretekel tudi 34 kilometrov. A dejstvo je, da mišice vseeno niso vajene drugačnega napora:

“Gre za tanko linijo med tem, da se poškoduješ in obenem narediš dovolj kilometrov. Naredil sem, kar sem lahko. Zdaj, ko je konec, se mi maraton zdi zabaven, a vprašajte me jutri in moj odgovor bo ne. Če me boste vprašali naslednje teden, bom morda rekel, da bom šel še enkrat. Ampak, tega me še ne sprašujte.”