Izzivi - Revija BICIKEL številka 99

Prva misel, ki se mi ob tem poraja: »Kam je šel ves ta čas?«, podrobno o tem pa v naslednji, jubilejni številki. Že nekaj časa pregledujem in listam stare revije in v pogovoru z Markom Kumpom smo se vrnili v zlata leta njegovih največjih uspehov, v leto 2015. Pri vsebini o slovenskem cestnem kolesarstvu se vse bolj razkriva, da se je domača klubska elita znašla v precej nezavidljivem položaju in drvi proti klavrnemu prepadu. Navkljub izjemnim uspehom Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, prvih dveh kolesarjev sveta, bi ta trenutek težko pomislili na večjo ironijo ob nezavidljivem položaju tekmovalnega cestnega in gorskega kolesarstva pri nas. Izziv, ki že nekaj časa neuspešno trka na vrata Kolesarske zveze Slovenije, in to v času sanjskih predstav najboljših dveh kolesarjev na svetu.

Zaključevanje izdaje so pospremile zimske razmere. Ko smo že mislili, da bomo zdaj za nekaj časa zapustili votline, smo se ponovno vrnili vanje ter zagnali navidezne kolesarske platforme, kjer se družimo še naprej. Če dobro pomislim, je to pri še vedno trajajočih ukrepih za omejevanje širjenja okužb najbolj pogosta oblika druženja in bo, kot vse kaže, tako še nekaj časa.

Ne vem natanko, čemu bi to pripisal, a postalo mi je preprosto, da grem ob določeni uri na pametni trenažer, dvignem prst oziroma oddam kolesarski pozdrav vsem svojim prijateljem, ki so v tistem trenutku ravno tako v navideznem svetu, in se predam vrtenju, ki ustreza trenutnemu razpoloženju. Nenadoma mi je zadnje mesece to postalo dovolj. Verjetno ne tako nenadoma, a to je bila tista oblika dejavnosti, ki sem si jo izbral, da jo izvajam redno, da tudi tako poskrbim, da ostanem redno aktiven. Zdaj, ko smo že sredi aprila, pa sem se ujel pri razmišljanju, kdaj mi bo uspelo toliko kilometrov obrniti na kolesu v naravnem okolju, kot sem jih letos obrnil na pametnem trenažerju. No, nisem si mislil, da bom kdaj razmišljal kaj takega, morebiti sem se tudi sam ujel v past navideznega sveta, ki pa me stimulira in ohranja aktivnega. Pri tem so mali cilji in izzivi tisti, zaradi katerih se vračam v votlino, zdaj pri tem slabem vremenu tudi brez slabe vesti.

Poleg dobre družbe so, verjamem, lahko ravno izzivi, ki morajo biti realni in dosegljivi, razlog, da se premaknemo z mesta. Obtičati na mestu je najslabše, kar si lahko naredimo. Govorim predvsem o delu zavesti, ki nas priganja, da počnemo tisto, kar nas razveseljuje in bogati. Tu in tam tudi potrebujemo nekoga, da nas dregne, da se lažje in hitreje premaknemo. V sodelovanju s klubom Priprave se bo letos zvrstilo kar nekaj izzivov, pri katerih pa ne bo pomembno, kdo bo najhitrejši ali kdo bo prekolesaril najdlje, temveč bo namen, da se izziva udeležite ter ga uspešno opravite. S prvim izzivom verjetno ne boste imeli težav, saj za dežjem vedno posije sonce in vsi že nestrpno pričakujemo, da obrnemo pedale v toplejšem vremenu. Za kasnejše izzive, ki bodo v znamenju števila 100, pa je še dovolj časa.

IZ VSEBINE

Kazalo

Dukat FIT IZZIV

Jan Bevc - Vstopil v velike čevlje

Marko Kump - Če želiš napredovati, moraš imeti dobre nasprotnike

Kristjan Vreček - Že dolgo sanjam, da bi naredil hud intervju s Primožem Rogličem!

Tadeja Zavec - Vrnitev po hudi poškodbi

Metoda Wima Hova na voljo v spletni trgovini

Oprema:

82 Je bila industrija prisiljena v sistem 1 x X?

84 Shimano Deore 1 x 12

86 Sistem Thru Axle

90 Reboots Go

91 Rudy Project SPINSHIELD

92 SIDI Fast

93 Specialized Recon 3.0

94 Specialized Prevail II Vent

95 MET Manta

Kolesa:

70 Cannondale Topstone Neo Crb 1 Lefty

74 BH G8 Disc 6.0

78 Giant TCR Advanced 2 disc Pro