Jaka Primožič: Najtežja in najsrečnejša dirka v življenju

Jaka Primožič se je na članski cestni dirki na svetovnem prvenstvu pridružil prvi ubežni skupni, ki je v ospredju vztrajal večji del dirke. Primožič, sicer član Hrinkowa je bil odličen in ni popuščal niti na strmem vzponu Pelasant. Po cilju pa je za RTV Slovenija najprej priznal:

"Jaz sem si že po 150 kilometrih govoril, upam da čim prej ujamejo, ne morem več, ne morem več. Potem pa sem še sto kilometrov bežal. Treba je narediti vse za naše. Malo sem še Tratniku pomagal, kolikor sem še lahko, potem pa preprosto nisem mogel več nič. Nič." Za Primožiča je to brez dvoma posebna izkušnja. Prvič je nastopil na članskem svetovnem prvenstvu in že takoj mu je uspelo sodelovati v pobeg, na koncu pa ni skrival čustev:

"To je bila moja najtežja dirka v življenju in tudi moja najbolj srečna dirka v življenju. Res sem užival med samo dirko. Solze sreče so mi šle dol. Nisem mogel verjeti. Na koncu, ko sem popustil tudi pedala nisem mogel več obrniti Ne vem, neverjetno vzdužje, neverjeten beg. Praktično do 240 ali 250 kilometra sem bil v prvi skupini in se selil iz bega v beg. Potem me je preprosto odrezalo, ampak saj je povsem logično, da se je to zgodilo."

Zares je dolgo vztrajal v ospredju, tudi ko so bili ubežniki ujeti, je še vedno lahko pomagal Tratniku, ki se mu je z močnejšo skupino tudi pridružil. Na koncu pa Primožič ni želel odstopiti. Čeprav je zaostal, je vztrajal do cilja. Z dobrimi šestimi minutami zaostanka je zasedel 68. mesto: "Če sem bil 250 kilometrov v begu, bom tudi še tistih 20 naredil, da pridem do cilja."