ODGOVORI
CESTNO
0
Red Bull Goni Pony 2025, Kovačič na Vršiču spet z rekordom
Jan Tratnik razkriva ozadje njegovih 117 km/h
Jan Tratnik razkriva ozadje njegovih 117 km/h
13.07.2014 AVTOR: D. Z.
Poleg Mateja Mohoriča je tudi Jan Tratnik na dirki po Avstriji dosegel neverjetno hitrost. V spustu se je vozil 117 km/h.
"To je bila kraljevska etapa s tremi dolgimi vzponi. Na prvem je bila skupina skupaj, na drugem pa je Sky narekoval tako hiter ritem, da je skupina razpadla na dva dela. Sam sem spustil petsto metrov do vrha, vendar sem vedel, da če grem tudi v spustu do daske, da jih lahko ujamem," je najprej razkril Jan Tratnik.
In na vrhu je našel najbrž najbolj primernega kolesarja za tak lov. Mateja Mohoriča: "Skupaj sva lovila prvo grupo. Spust je bil zelo nevaren. Saj smo imeli 'šus' v dolino in nato s ovinek. V ovinku mi je ze vzelo zadnje kolo, tako da sem jo ob taki hitrosti dobro odnesel. Res je da se nisem zavedal, da je hitrost takšna, saj sem že na vzponu vozil na polno in razmišljal sem samo o tem, kako ujeti grupo."
In tako Mohorič kot Tratnik sta tisto vodilno skupino uspela ujeti. Govorimo o spustu z vzpona prve kategorije Turracher Hohe. Na zaključnem vzponu do Dobratscha pa je Jan Tratnik kolesaril v svojem ritmu: "Glede dirke po Avstriji. Tu sem izpolnil svoje cilje. Prvi dan je bilo nekaj narobe, saj me je bolela glava. Imel sem prazne noge, tako da sem skozi vso etapo trpel, tudi ko je šlo počasi. Že naslednji dan sem bil v sprintu deveti, kar mi veliko pomeni, saj se je s kolesarji iz Pro Toura res težko boriti," je priznal Tratnik.
Izkazal se je tudi v tretji etapi, v kateri je bil član ubežne skupine. tako da je v ospredju vztrajal neverjetnih 180 kilometrov. A ta se je končala na znamenitem vzponu Kützbuheler Horn. "V spominu mi bo ostala tudi etapa na Glo ßglockner. Na vrhu prelaza je bil sneg. 1 stopinja celzija. Tudi deževalo je. Sicer pa je dirka odlično organizirana, vendar zelo težka po profilu. Imeli smo tudi nekaj slabega vremena, kar je vse še otežilo. Vendar vidim, da lahko dirkam tudi s kolesarji iz močnih ekip, tudi če mi trasa ne ustreza najbolj," je še zaključil Tratnik, pred katerim je zdaj še nadvse zahteven, etapnih dirk poln mesec.
In na vrhu je našel najbrž najbolj primernega kolesarja za tak lov. Mateja Mohoriča: "Skupaj sva lovila prvo grupo. Spust je bil zelo nevaren. Saj smo imeli 'šus' v dolino in nato s ovinek. V ovinku mi je ze vzelo zadnje kolo, tako da sem jo ob taki hitrosti dobro odnesel. Res je da se nisem zavedal, da je hitrost takšna, saj sem že na vzponu vozil na polno in razmišljal sem samo o tem, kako ujeti grupo."
In tako Mohorič kot Tratnik sta tisto vodilno skupino uspela ujeti. Govorimo o spustu z vzpona prve kategorije Turracher Hohe. Na zaključnem vzponu do Dobratscha pa je Jan Tratnik kolesaril v svojem ritmu: "Glede dirke po Avstriji. Tu sem izpolnil svoje cilje. Prvi dan je bilo nekaj narobe, saj me je bolela glava. Imel sem prazne noge, tako da sem skozi vso etapo trpel, tudi ko je šlo počasi. Že naslednji dan sem bil v sprintu deveti, kar mi veliko pomeni, saj se je s kolesarji iz Pro Toura res težko boriti," je priznal Tratnik.
Izkazal se je tudi v tretji etapi, v kateri je bil član ubežne skupine. tako da je v ospredju vztrajal neverjetnih 180 kilometrov. A ta se je končala na znamenitem vzponu Kützbuheler Horn. "V spominu mi bo ostala tudi etapa na Glo ßglockner. Na vrhu prelaza je bil sneg. 1 stopinja celzija. Tudi deževalo je. Sicer pa je dirka odlično organizirana, vendar zelo težka po profilu. Imeli smo tudi nekaj slabega vremena, kar je vse še otežilo. Vendar vidim, da lahko dirkam tudi s kolesarji iz močnih ekip, tudi če mi trasa ne ustreza najbolj," je še zaključil Tratnik, pred katerim je zdaj še nadvse zahteven, etapnih dirk poln mesec.
Značke:
Cestno
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
Najbolj brano
nazaj na vrh
Ker gre za drugi članek o veliki doseženi hitrosti na istem spletnem mediju (čeprav dva dni po dogodku in objavah drugje) v istem dnevu, naj povzamem ob članku o M. Mohoriču že zapisano tudi tukaj:
Ste bili bralci / spustaši v zadnjem času kaj na urgenci, travmi, ortopediji, nevrokirurgiji, "Soči"? Kdor da, verjetno ve, zakaj to pišem. V sezoni motorističnih nesreč ne vzpodbujajmo še kolesarskih. Želim prispevati k zmanjšanju posrednega vzpodbujanja k temu početju, ki je še posebej izpostavljeno nevarnostim. Kdor ob branju zapisanega morda skomigne, naj se npr spomni na nedavno tragično nesrečo s spusta z Lubnika, da z nesrečo Jureta Robiča ne nadaljujem.
Uredništvu torej predlagam, da kljub nedvomni zanimivosti rekordnih tem opusti objavljanje prispevkov o hitrostnih rekordih na cestah (vsaj ob običajnih prometnih razmerah). Na voljo je mnogo drugih tematik. Skušnjava nekritičnega posnemanja je žal prevelika. Tistemu, ki se ne strinja, pa priporočam opazovanje nege pacientov v zgoraj omenjenih zdravstvenih ustanovah - ni potrebno na pogrebe ponesrečenih.
In kdor meni, da ima vsak neomejeno pravico do svojega ravnanja, naj pomisli še na to, da svoboda pomeni tudi odgovornost in prevzemanje posledic tveganj: tako užitkov kot morebitnih nesreč (zgled stroški reševanj nesrečah v gorah in izven urejenih smučišč).
Če pa se, Boštjan, lotiš odpiranja rubrike, me štej zraven.