Kaj bo sploh ostalo od kolesarske sezone 2020?

V tem trenutku bi bilo povsem nesmiselno napovedovati, kdaj bodo kolesarji spet lahko pripeli štartne številke in se bo sezona 2020 lahko še drugič začela zares. Ob globalni krizi športni dogodki zagotovo niso ključnega pomena, pa vseeno poglejmo, kaj vse se je dogajalo v kolesarskem svetu.

V rubriki Hudičev jezik smo zbrali dogodke, ki so zaznamovali minuli teden dni.

Junaki Pariz - Nice zdržali skoraj do konca

Tokrat začnimo s pozitivnimi novicami, ki jih v zadnjih tednih kronično primanjkuje. Ob kaosu, ki je zajel svet in ob zares resni zdravstveni situaciji je bilo kar nekoliko čudno spremljati dirko Pariz - Nica, ki je edina kljubovala koronavirusu, prireditelji pa so odpovedali le nedeljsko zadnjo etapo.

Kolesarji v Franciji so nam ponudili izjemen teden dirkanja, vsaka etapa je bila spomladanska klasika v malem, glavni junak pa Max Schachmann, ki je zdržal napade na zelo zahtevnem ciljnem vzponu na Colmiane v sobotni etapi in ubranil rumeno majico za največjo zmago svoje kariere. Nemec je v soboto odbil napade Juliana Alaphilippa in Naira Quintane, ki si je sicer privozil še eno lepo etapno zmago v zanj odlični pomladi, vodstva Schachmanna pa ni ogrozil.

Za razburjenje je dva kilometra pred ciljem poskrbel Tiesj Benoot, ki po prestopu k Sunwebu dirka kot prerojen. Napadel je na vzponu, kjer bi glede na izkušnje iz minulih let moral imeti več težav kot Schachmann, in oddrvel proti cilju, na koncu pa je priznal, da tudi če bi napadel prej, najbrž ne bi nadoknadil dobre pol minute zaostanka, ki ga je imel pred sobotno etapo.

Veselje Maxa Schachmanna po končni zmagi. FOTO: ASO/ParisNice

»Hitro sem si nabral prednost, potem pa je razlika ostajala enaka, zato ne vem, če bi bilo kaj drugače, če bi napadel že prej. Cel dan sem se poigraval s to mislijo, a moram biti tudi s tem drugim mestom zelo zadovoljen. Ko sem prestopil k Sunwebu, so me bolj usmerili v etapne dirke, pozimi sem dobro treniral in očitno se rezultati že poznajo,« je uspeh komentiral Benoot.

Belgijec bi moral biti eno glavnih orožij Flamcev na aprilski Ronde, kjer je v preteklosti že končal v deseterici, a očitno letos s praznikom v Flandriji ne bo nič.

Zaradi koronavirusa brez tlakovcev …

Še ob odpovedi dirke Strade Bianche se je zdelo, da širjenje koronavirusa ne more ustaviti glavnih spektaklov, kot sta dirka po Flandriji in Pariz - Roubaix, a je položaj v minulem tednu dni postal precej bolj zapleten. Uradno sicer največji tlakovani dirki sezone še nista povsem prečrtani, a se je tudi Christian Prudhomme sprijaznil, da z dirkami ne bo nič.

»Načeloma bo prepoved, če se bo situacija začela umirjati, nehala veljati še pred Pariz Roubaixom, a bi blo zelo zahtevno vse ekipe dobiti v Francijo v tako kratkem času, glede na vse pa bi bilo tudi precej neodgovorno, zato se moramo sprijazniti, da s severnim peklom letos najbrž ne bo nič,« je šef ASO precej skrušeno priznal, da z glavnimi dirkami spomladanskega dela sezone ne bo nič.

Zaenkrat so še »žive« ardenske klasike, vsaj Liege - Bastogne - Liege na predzadnjo aprilsko nedeljo ima nekaj možnosti, da bi jo izpeljali, a bi se morala situacija v Belgiji in Franciji izboljšati po najboljšem možnem scenariju, da bi do tega zares prišlo.

… in tudi brez Gira

Koronavirus je najhuje prizadel Italijo, kjer so razmere zelo kritične, zmanjkuje tudi bolniških postelj. Vseeno se pri RCS Sportu niso želeli kar tako odpovedati organizaciji Gira, ki za tri tedne cel »škorenj« odpelje v kolesarski trans in ki je zagotovo največji vsakoletni dogodek na italijanskih tleh. Direktor Gira Mauro Vegni je želel še nekoliko počakati, da bi videl, če se bodo razmere v Italiji slučajno umirile, a so ga prehiteli njegovi partnerji na Madžarskem.

Bo Richard Carapaz letos sploh dobil naslednika na prestolu Gira? FOTO: Sirotti

Odpovedali so organizacijo štarta Gira in prvih etap, ki bi morale biti na Madžarskem, zato se je tudi Vegni sprijaznil z usodo in ni iskal nadomestnega štarta, temveč je Giro za nedoločen čas zamaknil. Pri RCS Sportu so že napovedali, da bodo za vse spomladanske dirke poizkusili pri UCI-ju dobiti nov termin, bržkone junija ali jeseni.

Če bo Giro res dobil novo mesto v koledarju, potem bi ga morda lahko videli tik pred Vuelto ali pa po koncu svetovnega prvenstva. Vsekakor bo jesenski del koledarja letos povsem drugačen in mnogo bolj poln kot ponavadi, pa tudi kolesarjev, ki bodo reševali sezono in lovili pogodbe, bo precej več kot v minulih letih.

Kakšna bo usoda Toura?

O odpovedi rumene pentlje zaenkrat pri ASO nočejo niti slišati, Prudhomme je v odgovor na neizogibno vprašanje dejal, da »nas od Grand Departa še vedno loči več kot 100 dni«, zato o odpovedi Toura ne razmišljajo.

Thomas de Gendt pričakuje precej spremenjeno razmerje moči na Touru, če rumena pentlja sploh bo izpeljana. FOTO: ASO/ParisNice

Prireditelji bodo storili prav vse, da se bo Tour res začel, če bodo razmere v Franciji to dopuščale, zna pa se zgoditi, da bomo spremljali zelo nenavadno dirko. »Nekateri kolesarji potrebujejo težke dirke, da pridejo v formo, spomladanski del sezone je ponavadi namenjen ogrevanju in nabiranju tekmovalnega ritma. Mislim, da bom zdaj prisiljen svoje misli že usmeriti k Touru, tam se zna zgoditi, da bo marsikateri favorit hitro izpadel iz boja, ker v nogah ne bo imel tekmovalnih kilometrov,« razmišlja Thomas de Gendt, ki bi moral maja dirkati na Giru in potem še na Touru, zdaj pa bo dirko v Italiji zamenjal za višinske priprave.

Kdaj bomo na dirki videli številko 1 minule sezone?

Slovenski navijači in privrženci Jumbo Visme po svetu še vedno čakajo na debi Primoža Rogliča v letošnji sezoni. Ta je bil načrtovan za Pariz - Nico, a se je ekipa Jumbo Visma preventivno odpovedala nastopu na dirki in praznih rok je ostal tudi Roglič. Naslednji cilj je bila dirka po Kataloniji, ki je prav tako padla v vodo, odpovedi pa se v teh dneh vrstijo kot po tekočem traku in bolj kot ne jasno je, da vsaj do maja ne bomo spremljali kolesarskih dirk.

Kdaj in kje bo torej sezono začel Primož Roglič? Glavni cilj ostaja nastop na Touru, bo pa moral spomladanski del sezone precej prilagoditi, če želi v Franciji priti v pravi, šampionski formi. Nekoliko boljše novice prihajajo iz tabora Tadeja Pogačarja, ki se je po 14-dnevni karanteni v ZAE končno uspel vrniti domov, kjer bo počakal na naslednje dirke.

Zaradi negotove situacije se za nedoločen čas poslavlja tudi rubrika Hudičev jezik, ki bo z vami spet, ko se bodo kolesarske dirke vrnile na spored. Vsi skupaj držimo pesti, da bo peloton kmalu spet drvel po evropskih (in svetonih) cestah.