Kako, če sploh, v praksi deluje UCI-jev protokol za pretres možganov?

George Bennett je na ozki cesti takoj po letečem cilju v drugi etapi Pariz - Nice padel in z glavo priletel v stebriček ob cesti. Bennett je vidno pretresen ležal na tleh, eden od sotekmovalcev mu je poizkušal pomagati vstati, a Novozelandcu ni takoj uspelo.

Ko se je postavil na noge, je takoj snel čelado in kasneje je bilo vidno, da se je na zadnjem delu čelada zaradi močnega udarca prelomila. Bennett ni deloval sigurno, zanašalo ga je, imel je odsoten pogled in jasno je bilo, da je precej pretresen in da obstaja možnost za pretres možganov.

Iz posnetka je razvidno le, da sta zdravnika dirke prišla do njega, a jima je Bennett pokazal dvignjen palec, zato sta mu dovolila nadaljevati z dirko, nekaj kilometrov kasneje ga je kombi z zdravnikoma še enkrat dohitel, a je tudi tokrat zadostoval dvignjen palec Novozelandca, brez kakšnega dodatnega testa, s katerim bi preverili možnost pretresa možganov. Vsaj opravljanje tega testa ni bilo razvidno iz televizijskih kamer, tudi športni direktor Jumbo Visme Grischa Niermann ni vedel, če je Bennett bil testiran: »George je dejal, da je bil OK po padcu, vem, da sta bila zraven zdravnika, a ne vem, če sta sledila protokolu za pretres možganov. Na srečo je lahko prišel do konca etape.«

A kolesar je v takšnem položaju zadnji, katerega mnenje bi bilo potrebno upoštevati, saj je ena od glavnih nevarnosti pretresa možganov, da se kolesar ne zaveda povsem dobro svoje okolice, izgublja ravnotežje in koncentracijo in ni v stanju, da bi nadaljeval s kolesarsko dirko. In posnetki Bennetta, preden je dobil novo čelado in kolo, so kazali kolesarja, ki ni zmožen nadaljevati s kolesarsko dirko.

Lani je podobno nesrečo na dirki po Franciji doživel Romain Bardet, ki prav tako niti slučajno ni bil v stanju, da bi nadaljeval etapo, a ga zdravniki niso ustavili. Ob koncu lanskega leta so tako pri Mednarodni kolesarski zvezi sprejeli poseben protokol, ki mu morajo slediti zdravniki, če obstaja možnost, da je kolesar utrpel pretres možganov.

In kako naj bi protokol potekal? Če so na opremi vidni znaki trka glave ob tla ali v drugo trdo površino (zlomljena čelada pri Bennettu) ali če ima kolesar težave z ravnotežjem in ne ve, kje je (prav tako vidno pri Bennettu), morajo zdravniki ob cesti opraviti hitri pregled kolesarja, preden mu lahko dovolijo nadaljevati z dirko.

V pregledu naj bi zdravnik najprej s prstom preveril odzivnost zenic (če lahko sledijo prstu) kolesarja, nato pa naj bi mu zastavil vprašanja glede glavobola, omotičnosti, slabosti in morebitnega dvojnega videnja. Če bi kolesar odgovoril, da občuti dva blaga simptoma ali enega srednje močnega do močnega, potem mu zdravniki ne bi smeli pustiti nadaljevati z dirko. Test pa vključuje tudi tako imenovana Maddockseva vprašanja: kje se trenutno nahaja, na kateri dirki je, kateri dan v tednu in mesecu je, ipd. Šele po tem, ko bi kolesar uspešno opravil s celotnim protokolom, bi lahko nadaljeval z dirko.

V športih, kjer se igra prekine (ameriški nogomet, ragbi, nogomet, košarka, …), je protokol za pretres možganov precej lažje uveljaviti kot na kolesarski dirki, kjer je že izguba minute lahko usodna. A še vseeno bi moralo biti zdravje na prvem mestu in pretres možganov zagotovo ni nekaj, kar bi smeli jemati z levo roko. In glede na posnetke s Pariz - Nice zdravniki žal Bennettovega zdravstvenega stanja niso jemali dovolj resno. Tokrat se je izšlo brez hujših posledic, naslednjič se morda ne bo, najmanj kar je jasno pa je, da UCI-jev protokol potrebuje kar precej izboljšav.

V spodnjem posnetku sta padec in neupoštevanje protokola komentirala tudi ITV-jeva komentatorja Ned Boulting in David Millar.