
Kako se je začela profesionalna pot trikratnega svetovnega prvaka Petra Sagana? Že od začetka kariere je bilo jasno, da gre za izjemnega kolesarja. O tem je prepričan tudi Roberto Amadio, ki je Saganu ponudil prvo profesionalno pogodbo. Z Amadiem so intervju opravili pri italijanskem časopisu La Stampa. Tu je del intervjuja.
Amadio, kako ste odkrili Sagana?
Nanj me je opozoril Enrico Zanardo. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v ciklokrosu v Trevidu je Peter zasedel drugo mesto, čeprav je prišel na dirko dan pred dirko. Kmalu zatem pa je postal svetovni prvak v olimpijskem krosu v Val di Soleju.
Ste ga takoj vzeli?
Prvo leto med člani smo ga še pustili v slovaški ekipi Dukla Trencin. Kljub temu se je Peter preselil v Italijo in tu ga je treniral Paolo Slongo, aktualni Nibalijev trener. Leta 2010 sem ga vzel v Liquigas. Takrat je dirkal ob Bassu, Nibaliju in Vivianiju. Imel je vsega 20 let, vendar pa je bilo jasno, za kakšen material gre.
Je že takrat tako izstopal?
Da. Zdelo se je, da je raper. Nosil je bejzbolsko kapo. Bil je domišljav, a nikoli aroganten. Bil pa je prepričan vase. Vedel je, kaj želi. Njegovi starši niso bili ravno izobraženi. Oče je delal v piceriji, mama v trgovini. Peter pa je bil najmlajši izmed štirih otrok in je želel čim hitreje odrasti.
Očitno tudi v kolesarstvu?
Seveda. Na dirki Tour Down Under v Avstraliji je debitiral. Spominjam se, da je šel v beg z Lanceom Armstrongom, etapo pa je končal na petem mestu. Naslednji dan je padel in na roki je dobil nekaj šivov. “Jutri bom dirkal, kajne, ” me je prosil. V nasprotju z mnenjem zdravnika, ga nisem mogel prepričati, naj odstopi. Etapo je začel in tudi končal dirko. Neverjetno.
Kdaj je slavil prvo zmago?
Kmalu zatem, na dirki Pariz-Nica. Najprej je na gorskem, dva kilometra dolgem prologu zasedel peto mesto. Vseskozi je sedel. “Zakaj nisi šel na pedale, ” sem ga vprašal. “Nihče mi tega ni rekel, ” mi je odgovoril. Prišel je iz ciklokrosa in gorskega kolesarstva, o cestnem ni vedel ničesar. Naslednji dan je bil drugi, potem pa je dobil tretjo in peto etapo. V ekipi sem imel fenomena.
Kakšno plačo je prejemal?
Okrog 50 tisoč evrov. Nekoliko več ot najmanjše možne. Takoj sem mu ponudili triletno pogodbo. Plača pa več kot dvakrat večja. Tako je z mano ostal vse do konca leta 2014. Potem pa nisem mogel konkurirati neverjetni ponudbi Tinkoffa.
Zakaj je Sagan tako dober?
Njegove fizične sposobnosti so izjemne. Ima občutek za dosego zmage. V sprintih je hladnokrven in še vedno lačen zmag. Del svojega zaslužka je vedno poslal domov. Izkazuje se z dobrodelnostjo, obenem pa finančno podpira še ekipo mladih v rojstnem kraju Žilina. Čeprav že eno leto živi v Monte Carlu, ga uspeh ni spremenil. Je družinski človek, zdaj je poročen vedno pa zahteva, da v ekipi vozi tudi njegov brat Juraj.
Kaj lahko še doseže?
Ni je enodnevne dirke, ki je on ne bi mogel zmagati. Ne bom pa presenečen, če bo v prihodnosti dobil tudi kakšno tritedensko dirko, pa čeprav ne bo nikoli tak ‘računalnik ” kot Froome. Peter je nadarjen, a je improvizator. V naslednjih petih do šestih letih lahko vlada kolesarskemu svetu.