Bliskoviti razvoj regije je v veliki meri slonel na zanesenjaštvu lokalnih gorskih kolesarjev. Zato organizatorji Soča Outdoor festivala vabijo vse kolesarje, da se jim pridružite
4. julija 2015 na
Kolesarski transverzali ponosa.
Kdo se boji gorskih kolesarjev?
Kdo se boji gorskih kolesarjev?
29.06.2015 AVTOR: Švigelj Uroš
Odpoved Soča MTB maratona nas je grenko opomnila, da v Sloveniji še vedno ne obstaja družbeno-politično okolje, ki bi dojelo turistični potencial gorskega kolesarjenja in ga lahko z nekaj podobnimi spretnimi potezami postavimo nazaj na začetek.
V prihajajoči številki revije Bicikel, boste lahko prebrali zbadljivo kolumno Mihe Šaleharja – Ati ne špila več golfa, v kateri se je obregnil ob novi karbonizirani šport domače elite srednjega razreda. V resnici še našim potkam piše še huje in nove kolesarske nadlega ne bo zmanjkalo. Mejam naše deželice se bliža truma kolesarjenja željnih turistov, iščoč diverziteto poti, prepletajičih po naši neokrnjeni naravi. Za nameček pa bi brez pritoževanja, vpitja in hrupa zapravljali šope denarja v štirizvedičnih nastanitvah.
Naši potencialni gostje na dveh kolesih so sila izbrični potrošniki, ki predvsem pričakujejo kolesarjenju ugodno klimo – tako naravno, kot družbeno. »Kolesarsko sceno «, glej ga zlomka, brez težav najdejo kar v naši neposredni soseščini. Kakšno sporočila se širijo v tujino, če odpovedujemo maratone in pišemo biciklistom položnice, ki jih lahko vtaknejo v tiskane vodnike, ki so jih popeljali po ne dovolj dovoljeni poti?
Svoje mnenje so podali organizatorji festivala, predstavniki lokalnih turističnih organizacij in strokovnjaki z različnih področij.
Jan Klavora, organizator Soča outdoor festivala (SOF), vidi v neurejenih razmerah resno oviro za splošni razvoj gorskokolesarskega turizma: »Naš nastop ni naperjen proti lokalnim institucijam, ki so nam v zadnjih dveh letih pogosto pomagale. Produktivno smo sodelovali s Planinsko zvezo Slovenije, PD Tolmin, Zavodom za gozdove Slovenije, Triglavskim narodnim parkom […] Prepoved maratona pa je resno opozorilo po nujnosti ureditve gorskega kolesarjenja v Posočju, kar je predpogoj za uspešen turistični razvoj regije. Že več let jo skušamo narediti prijazno do obiskovalcev in privabljati tuje goste. Festival in maraton sta bila plod tega prizadevanja in sta hitro pričela pridobivati na mednarodni razpoznavnosti. Prepoved maratona izničuje naša večletna prizadevanja. « Organizatorji predvsem upajo, da bodo uspeli ustrezno urediti izvedbo maratona do naslednjega leta, ko bodo ponovno vložili prošnjo za organizacijo maratona, ki je ključno promocijsko orodje regije.
Gorsko kolesarstvo zatrto v kali
Dolina Soče je v zadnjih letih doživela pravi razcvet gorskega kolesarstva. Nedolgo nazaj je bila mednarodno popolnoma nepoznana in v senci Italije in Avstrije, ki v Alpah uspešno tržita gorsko kolesarjenje - esencialen prihodek turističnih ponudnikov v poletni sezoni.
»Največja evropska gorskokolesarska revija Bike je leta 2012 opravila tržno raziskavo o priljubljenosti turističnih destinacij. Slovenija takrat v raziskavi praktično ni bila zaznana. Naša celotna regija je bila od tedaj aktivna na različnih področjih in ponovljena raziskava leta 2014 je pokazala popolnoma drugačno sliko. Slovenija je zasedla sedmo mesto na svetu! Sedmo mesto predstavlja tri odstotke. Kar se ne sliši veliko, dokler ne upoštevamo, da je samo v Nemčiji 3,5 milijona gorskih kolesarjev ali več kot 100.000 potencialnih in zapravljivih gostov, « skrbi Jana Klavoro. Srčno upa, da podobne interpretacije zakonodaje, na katero se opira odločba, popolnoma ne zavrejo razvoja kolesarstva na celotnem področju TNP in severne Primorske.
Zgolj dva turistična ambasadorja »prinašata « 15.000 nočitev
Na nemško govorečem tržišču sta izšla že dva kolesarska vodnika. Prvega je napisal Peter Immich (www.mtb-slowenien.de) in nedolgo za njim še Uli Stancio (www.bike-gps.com). Zgolj zaradi teh dveh vodnikov pričakujejo v Dolini Soče letos okoli 15.000 nočitev. »Če k temu dodamo še vse ostale kolesarske aktivnosti, že sedaj kolesarji prispevajo 10 do 15 odstotkov vseh nočitev in številke bi lahko v naslednjih letih strmo naraščale, « zaključuje Jan Klavora.
Maraton je hrbtenica tujcem zanimive turistične zgodbe
»Trase maratona nismo izbrali naključno in je bila namenjena razvoju tolminske mikro destinacije. Maraton je v enotno zgodbo povezoval tolminske planine, sirarstvo, kulturne in naravne znamenitosti. Od promocije planine Razor, Čadrga, Tolminskih korit, Javorce in številnih drugih znamenitosti, « pravi organizator in skrbnik tekmovalnega programa na SOF-u Peter Dakskobler. »Z maratonom so se tudi pričela izvajati sistematična dela na poteh, predvidenih za kolesarjenje. Kolesarji smo v okvirju lokalnega planinskega društva vzdrževali in čistili poti. Na žalost pa so formalni postopki za odprtje planinskih poti kolesarjem dolgotrajni. Obstaja tudi interni dogovor, da se bo del poti maratona, ki ne poteka samo po planinskih poteh, predal v upravljanje kolesarjem. « Ker se lokalni kolesarji in vodniki zavedajo kolesarskega potenciala, so se spomladi leta 2014 prostovoljno lotili čiščenja kolesarjem ljubih poti. »Opravili smo preko tisoč prostovoljnih ur, da smo uspeli rešiti lansko turistično sezono po hudem žledolomu. Velik del pa je prispevala tudi občina Tolmin, ki je plačala strokovne delavce, ki smo jih potrebovali pri odstranjevanju večjih ovir na zavarovanem področju. «
Ustavila jih je nova, »liberalnejša « zakonodaja
Pred novim Zakonom o ohranjanju narave (ZON) je za »red in mir « skrbela kar Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki se je v nekoliko spremenjeni, in na prvi pogled do kolesarjev prijaznejši obliki, prenesla v ZON. Zelo poenostavljeno rečeno, je prišlo do zapleta, ker je bilo potrebno po, spremembi zakonodaje, za organizacijo tovrstnih dogodkov pridobiti soglasje s strani pristojnega Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN).
»Prvi dve leti smo vedno uspeli pridobiti vsa potrebna dovoljenja po takrat veljavni zakonodaji, ki je bila – po splošnem prepričanju – strožja. Pridobili smo potrebna soglasja lastnikov zemljišč, Zavoda za gozdove Slovenije in Triglavskega narodnega parka. Lani je zakonodaja grozila tudi na področju promocije gorskega kolesarstva, a so po pritisku medijev problematične člene umaknili. «
V tretji izvedbi maratona pa se je zataknilo ravno pri novi zahtevi, ki prenaša pridobivanje potrebnih dovoljenj na Zavod RS za varstvo narave, ki sedaj sam pridobiva soglasja ostalih strokovnih inštitucij (ta je moral organizator poprej pridobiti neposredno od njih). »V našem primeru so se stvari letos nenadoma zapletle na več nivojih. Problematična sta Zakon o planinskih poteh in Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP), ki efektivno prepovedujeta tržno zanimivo kolesarjenje na poteh izven prometnic, « pravi Dakskobler.
Če gledamo zgolj skozi črke zakona, je res mogoče prepovedati večji del trase maratona. Tudi po cesti na planino Razor, kjer se kolesarji redno srečujejo z vozili in je dokaz razkoraka med pisano zakonodajo in dejanskimi razmerami.
»Zakonodaja preprosto ne sledi praksi in turistični produkti jo prehitevajo. Že vsa leta opozarjamo, da je potrebno zakonodajo urgentno posodobiti in približati realnemu stanju. V izdaji odločbe vidimo potencialno pravno nevarnost, ki lahko zavre razvoj turizma v celotni regiji, « skrbi Petra Dakskoblerja, ki tudi sporoča, da so začasno prekinili tudi vsa vzdrževalna dela.
Namesto, da bi pometali odpadlo listje, raje premetavamo črke na papirju in količina črnila na snežno beli gori papirja bi lahko počasi zbodla tudi kakega zaščitnika dreves. Neugodna zakonodaja in počasni postopki skrbijo Marka Lenarčiča, direktorja Pohodništvo in kolesarjenje GIZ: »Ko že mislimo, da smo odpravil pomanjkljivosti v zakonodaji, nas preseneti kak tovrsten dogodek. V vseh letih samostojnosti smo uspeli tako zbirokratizirati našo državo, da potencialni organizator nad dogodkom pogosto obupa že med branjem zakonskih členov. «
Prepoved šokirala tudi lokalne turistične organizacije
Mateja Leban, v.d. direktorice LTO Sotočje, je zaskrbljena nad odpovedjo Soča maratona: »Oblika v kateri je bila zavrnjena vloga za izvedbo maratona, postavlja pod velik vprašaj nadaljnji razvoj gorskega kolesarjenja. V zadnjih letih opažamo porast števila kolesarjev in nočitev pri lokalnih ponudnikih. Dolina Soče se razvija in res je škoda, da nas bi pri tem zaustavila zgolj neprimerna zakonodaja, ki bi lahko povzročila padec števila kolesarjev. «
Janko Humar, direktor LTO Bovec, ni zadovoljen z zakonodajo, ki razen lepih besed o spodbujanju razvoja, ni pisana na kožo posameznikom in organizacijam, ki skušajo v praksi razviti regijo in vanjo prinesti prepotrebna finančna sredstva: »Namen zakonodaje je urejanje razvoja, ne pa njegovo oviranje. Čez nekaj let bomo lahko spet razpravljali o zamujenih priložnostih, ki jih nismo izkoristili oziroma jih preprosto nismo smeli. Odpoved maratona je za tujino slabo sporočilo. V naši deželi se tudi premalo zavedamo, da se s takšnimi dejanji jemlje pozitivna energija, kjer ta dandanes sploh še obstaja. Ravno lokalni razvoj kolesarstva v zadnjih letih je lep rezulat te pozitivne energije. Ne govorimo zgolj o maratonu, temveč številnih akcijah in mednarodnih projektih, ki so povezovali Dolino Soče s sosednjimi regijami ter se pripravljali za skupen nastop na tujih trgih. Odločitev ZVN nas je nekako postavila nazaj na začetek. Nikogar ne želim obtoževati, želim le, da bi vse organizacije končno spoznale širši družbeni interes. «
Se odgovorno ravnanje in gospodarjenje z naravo izključujeta?
Neprestano se sprašujem, kako jim uspe v sosednjih nacionalnih parkih ohranjati naravo in hkrati, na račun oddiha željnih kolesarjev in pohodnikov, tudi dobro služiti. Verjetno ohranjanje in vzdrževanje kulturnih in naravnih znamenitosti ni zastonj? Sprašujem se tudi, ali splošna (nekolesarska) javnost sploh loči med tekmovanji v spustu ali vožnjo in skakanjem v parkih ter tako imenovanim turnim kolesarstvom in maratoni, ki so bližje slednjim? In nenazadnje – so si pristojni na ZVN sploh ogledali progo in dejansko stanje ter praktično rabo poti po katerih poteka maraton?
Jana Apih – direktorica zavoda Tovarna trajnostnega turizma (GoodPlace): »K festivalu smo pristopili že prvo leto, saj smo se zavedali pomena vstopa v to naravno okolje. Zavezali smo se k odgovornemu ravnanju do narave in kulturne dediščine ter zadnja tri leta sodelovali z lokalnim prebivalstvom. Prepričani smo, da ustvarjamo dogodek, ki je lahko primer dobre prakse in povezovanja lokalne skupnosti, in ga je moč prenesti tudi drugam. «
Mnenje je podal tudi Dr. Aleš Smrekar - vodja Oddelka za varstvo okolja pri ZRC SAZU: »Traso maratona sem si ogledal in lahko zagotovim, da trasa maratona ne more biti nikjer sporna v smislu nevarnosti za ohranjanje narave. Rad pa bi dal tudi širši apel naravovarstveni stroki. Naslanjam se na 117. člen ZON-a, ki se dotika ozaveščena javnosti o ohranjanju narave. Apeliram, naj raje izkoristijo priložnost tovrstnih prireditev in pogojujejo njihovo izvedbo s svojo prisotnostjo. Naj tam izobražujejo športnike in naj udeleženci podpišejo kodeks odgovornega obnašanja. Edina 'win-win' kombinacija je mogoča zgolj s povezovanjem obiskovalcev in skrbnikov narave. «
Prehitevajo nas z vseh strani
Kolesarski maratoni v nacionalnih parkih v tujini niso sporni. Ravno v času SOF-a je potekal v Dolomitih le eden izmed množice maratonov. V Val Gardeni je leta 2010 na Sellaronda HERO nastopilo 400 gorskih kolesarjev, letos je bilo samo predprijavljenih 4.015 - vsi so kolesarili po narodnem parku! Poleg Avstrije in Italije, ki sta daleč pred nami, nas brez zavor prehiteva tudi Hrvaška – sredi junija je bil organiziran maraton v narodnem parku Plitviška jezera.
Brez hitre spremembe odnosa (skoraj) vseh državnih institucij, lahko Slovenija ponovno postane siva lisa na kolesarskem zemljevidu. Sivina, ki jo bo iz leta v leto težje obarvati. Zavedati se je treba, da se tujcem ni težko ustaviti nekaj kilometrov severneje ali za nekaj minut podaljšati vožnjo do zahodne sosede.
Značke:
Cestno, Gorsko
Komentarji
ODGOVORI
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
Najbolj brano
nazaj na vrh
Zavaljeni uradniki morajo paziti na svojo "linijo",zato bognedaj da se kaj takega pripeti!