November je za kolesarske rekreativce čas počitka, zato pred izletom v Tunizijo ni odveč dodati, da bo kolesarjenje predvsem zelo sproščeno, primerno tudi za tiste, ki želijo bazo nabirati nekoliko drugače, v nevsakdanjem okolju. In seveda ob idealnih tem
Seveda gre za resno kolesarsko avanturo, ki pa naj bi jo zmogli vsi, ki bolj ali manj redno kolesarijo. Dnevne etape naj bi bile dolge od petdeset pa do največ 140 kilometrov, seveda odvisno od podlage, razgibanosti terena in posameznih želja. O dolžini naslednje etape se bomo namreč dogovorili vsak večer sproti, tisti, ki bi želeli kolesariti manj, pa bodo lahko preprosto počakali na metlo. Pozor! V programu navedene razdalje so maksimalne.
Trije nekoliko daljši vzponi za sproščeno puščavsko jesen
Vzponov ni veliko, saj je puščava pretežno ravninska. Tilen Gabrovšek nam obljublja tri vzpone. Najdaljši nas čaka tretji dan, ko se bomo čez prelaz do mesteca Redeyif vzpeli čez 700 metrov visoki prelaz – to pomeni tudi slabih 700 metrov višinske razlike, ki pa jo bomo premagali po običajni, resda nekoliko razdrapani asfaltirani cesti, primerni tudi za osebne avtomobile. Čez prelaz se bomo vzpeli predvsem zaradi spektakularnega spusta, ki nikakor ni tehnično zahteven, zato pa navduši predvsem z nepozabnimi razgledi.
Tudi drugi nekoliko daljši vzpon je pravzaprav kratek, kot je razvidno s fotografij, ki so jih pred nami posneli motoristi, pa nas bo spet navdušila spektakularna pokrajina. Zadnji daljši vzpon bo deseti dan, ko se bomo vzpeli za približno tristo metrov po filmski gorski pokrajini, deloma po enoslednicah, večinoma pa po kolovozu.
Podlaga torej ni ekstremna, kot tudi ne relief – torej idealno za sproščen kolesarski dopust, med katerim na kul način naredimo prvi korak v naslednjo sezono. In odkljukamo še eno od postavk na seznamu stvari, ki jih moramo narediti pred smrtjo.
a te lahko ugrabijo?