Kolesarski zakladi Ilirske Bistrice

Ilirska Bistrica, druga največja slovenska občina, ki nas jo večina izmed nas pozna kot tranzitno destinacijo na poti do morja. Za kolesarje pa zanimiva zaradi svoje razgibanosti in številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Verjetno niste vedeli, da se v Brkinih kuha najboljše žganje, da je prav v Občini Ilirska Bistrica največ ostankov gradov, da imajo pestro vojaško zgodovino, prostrane gozdove in množico kraških pojavov. Razen Snežnika številni ne poznajo njenih zakladov, saj turizmu v občini do sedaj niso namenjali dovolj pozornosti. 
V Ilirski Bistrici so se odločili, da občino uvrstijo na zemljevid atraktivnih turističnih destinacij in ključno vlogo igra tudi razvoj kolesarjem prijetnega in urejenega okolja.

Prostrani, rahlo skrivnostni, gozdovi nudijo razburljivo doživetje predvsem turnim gorskim kolesarjem, saj je kolo hkrati idealno za odkrivanje naravnih in kulturnih posebnosti, ki so razpršene po širšem geografskem območju. Že septembra bo na območju Snežnika potekal prvi večji slovenski »bikepacking « dogodek. Poleg tega se zavedajo tudi priložnosti, ki jim jih nudi povezovanje s sosednjimi občinami, tako na slovenski, kot tudi hrvaški strani. V občini si želijo oblikovati kolesarske produkte, ki bodo v čim večji meri izpolnile njihova pričakovanja in zahteve, zato pa potrebujejo vašo pomoč.

V kolikor ste že kolesarili na območju občine Ilirska Bistrica ali jo vsaj poznate, vas prosimo, da izpolnite anketo: alliancease.typeform.com/to/m rPzh0
Izpolnjevanje vam bo vzelo le nekaj minut, s sodelovanjem pa se potegujete za nahrbtnik Dakine AMP 12L.

Na nekaj dodatnih vprašanj glede razvoja kolesarjenja v Občina Ilirska Bistrica nam je odgovoril Boštjan Primc. Prav on je na občini tisti, ki si najbolj prizadeva za ta razvoj. 

Zakaj menite, da je kolesarski turizem tisti turistični produkt v Občini Ilirska Bistrica, ki ima največji potencial? 
Občina Ilirska Bistrica leži v zaledju Kvarnerskega zaliva na prehodu med mediteranskim in kontinentalnim podnebjem. Na relativno majhnem območju se izmenjajo Snežniška planota, Pivka, dolina Reke, Brkini, obronki Čičarije in Jelšansko podolje ki se na jugu nadaljuje v Liburnijski kras. Zaradi lege na prehodnem, vendar strateško pomembnem področju so tu v preteklosti gradili številne utrdbene sisteme od Ilirskih gradišč, rimskih zidov, srednjeveških gradov do utrdb alpskega zidu. Ti objekti kulturne dediščine so povezani z razvejano mrežo poti, ki je kot nalašč za raziskovanje na kolesu.

Raznolikost površja omogoča kolesarjem, da na relativno kratkih razdaljah izkusijo različne pokrajine, zaradi nizke poseljenosti pa mreža poti tudi ni obremenjena s prometom kar omogoča pristnejši stik z naravo in domačini. Turistično ponudbo sestavljajo družinska gostišča in turistične kmetije, katere nudijo pristno domačo hrano in osebno obravnavo gostov.

Katere so po vašem mnenju tiste ključne razlikovalne prednosti Ilirska Bistrica v primerjavi s sosednjimi regijami/destinacijami? 
Naše področje je najbolj poznano po Snežniku in obširnih gozdovih, ki ga obdajajo. Gozdovi se uvrščajo v ena redkih področij v Evropi, v katerih so se ohranile vse tri vrste velikih zveri, kar priča o ohranjenosti narave. Sklenjene gozdne površine omogočajo vožnjo po naravnem okolju, brez da bi prišli v stik z civilizacijo, zaradi njihove lege na planoti pa nudijo tudi pribežališče pred poletno vročino in omogočajo prijetno kolesarjenje v poletnem času. Gozdove na robu obkrožajo slikoviti visoki kraški travniki iz katerih se odpirajo razgledi proti Nanosu, Čičariji in Kvarnerskemu zalivu. 
Na južnih obronkih Snežnika na dan privrejo številni vodni izviri, med katerimi moram izpostaviti izvir reke Reke v Dletu in staro mestno jedro z reko Bistrico in presihajočim slapom Sušec, kateri v času visokih vod očara s svojo belo pahljačo.
Nasproti Snežnika se dviga gričevje Brkinov, s številnimi vasmi na vrhu hribov in sadno cesto, ki jih povezuje. Brkini so privlačni skozi vse letne čase, največji čar pa ponujajo jeseni, ko tam dozorijo najboljša jabolka in  slive iz katerih domačini kuhajo prvovrstno domačo slivovko. V osrčju Brkinov je poznana vas Prem, v kateri stoji romanski grad Prem in spominska soba Dragotina Ketteja.
Kot sem že povedal imamo na področju občine razvejano mrežo poti, ki je zaradi terena primerna predvsem za turne kolesarje, Brkini pa ponujajo tudi zanimive izzive za cestno kolesarjenje.

Kaj trenutno že obstaja v Občini Ilirska Bistrica na področju kolesarjenja?
Obiskovalci lahko na spletni strani Občine Ilriska Bistrica najdejo predloge kolesarskih izletov, na voljo pa so tudi informacije o prenočiščih in gostnski ponudbi. Vključili smo se v projekt ureditve Slovenske turno kolesarke poti, izobražujejo pa se tudi prvi gorsko kolesarski vodniki.

Kakšni so vaši prihodnji načrti?
V občini vidimo velike potencialne za razvoj kolesarskega turizma, katerega želimo razvijati skozi urejanje kolesarskih poti in hkraten razvoj celovite kolesarske ponudbe. Ker želimo našim gostom ponuditi več smo se obrnili na strokovnjake, s katerimi pripravljamo Strategijo razvoja kolesarjenja. Ta nam bo služila kot načrt vzpostavitve vseh potrebnih elementov za razvoj konkurenčnega turističnega produkta, s ciljem da bi ta postal pomemben del razvoja lokalnega okolja. 

Ste tudi sam kolesar? Koliko, kje in zakaj kolesarite?
Tudi sam se v prostem času ukvarjam s kolesarstvom, v katerem resnično uživam. Kolesarim do trikrat na teden, najraje izbiram poti  po snežniških gozdovih, stran od prometa in v okrilju narave. Večkrat se nas zbere skupina kolesarjev, s katerimi se odpravimo na skupno turo.