Kolesarstvo je zapleten šport - Revija BICIKEL (04)

Kot v tokratni kolumni ugotavlja Miha Šalehar, pa je bila ujma po svoje tudi koristna. Po fiasku s predlogom novega Zakona o ohranjanju narave, ko se je zdelo, da se bomo gorski kolesarji, planinci, gozdarji, lovci in kmetje med seboj pobili, smo – vsaj racionalni del populacije – med prebijanjem čez podrta drevesa vendarle ugotovili, da imamo več skupnih točk kakor tistih, ki nas razdvajajo.

Sledili so uspehi na kolesarskih dirkah. O slovenski ženski kolesarski ekipi smo obširno pisali že prejšnji mesec, dobro pa sta sezono začeli tudi dami na debelih gumah, Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič. To pomlad smo dobili tudi prvega serijskega zmagovalca na dirkah najvišjega ranga. Iz naslanjača je bilo videti, kot da je Luka Mezgec na Dirki po Kataloniji pometal s tekmeci. V kolumni, ki jo je napisal za Bicikel, je potrdil, da zmage vendarle niso tako preproste, kot so videti.

In kaj je danes sploh še preprosto?

Med branjem intervjuja z nekdanjim direktorjem Gira Michelejem Acquaronejem postane jasno, da največja italijanska dirka ni zgolj kolesarska prireditev. Največje dirke poganjajo celotno kolesarsko industrijo, že bežen pogled na slovenske ceste in steze pa je dovolj za ugotovitev, da trendom hitro sledimo tudi praviloma sicer konzervativni Slovenci. Da se na novosti hitro odzivamo, je po svoje dober znak: očitno nam vendarle ne gre tako slabo, kot je videti. Po kuloarjih namreč krožijo govorice, da 26-palčna gorska kolesa za slovenske kupce niso več zanimiva. Že nekaj časa pa je jasno, da jih bodo v kratkem – ali pa so jih že – odpisali tudi proizvajalci koles.

Vprašanje »kakšno gorsko kolo naj si kupim « tako še nikdar ni bilo bolj zapleteno. Kolesa za kros, polnovzmetena ali ne, trail, enduro, freeride … vsako od njih pa je na voljo še v 27,5-, 29- ali morda še v staromodni 26-palčni izvedbi. Na to je v tokratnem drugem velikem intervjuju opozoril Sandi Gabrovšek, surfer, ki je pred 26 leti v Sloveniji prvi predstavil gorska kolesa. Ali se lahko kolesarski industriji zgodi enako kot deskarski, ki je praktično požrla sama sebe in si še zdaj ni opomogla?
Vzorec je namreč podoben: na trenutke groteskna segmentacija tipov gorskih koles po svoje zvišuje stroške razvoja in proizvodnje (še najbolj pa marketinga), težave pa imajo tudi kolesarski trgovci, ki le s težavo sledijo postopnemu, a hitremu lansiranju novih proizvodov. Dogaja se nekaj podobnega kot na tržišču pametnih telefonov. Dva meseca po tem, ko ste kupili najnovejše kolo letnika 2014, vas bodo presenetili z letnikom 2015.

Po drugi strani pa – in enako velja za specialke – vedno znova ugotavljamo, da proizvajalci težijo k vsestranskosti, h kompromisom med udobjem in hitrostjo, plezalnimi in spustaškimi sposobnostmi, okretnostjo in stabilnostjo. Vprašanje je logično: zakaj torej specializacija, če navsezadnje iščemo enduro kolo, ki bo hitro na vzponih? Zakaj kupovati cestno kolo, če nas boli hrbet?

Bo že držala ugotovitev Sandija Gabrovška: »Zame je prava inovacija tista, ki spremeni način vožnje, ne zgolj izboljša prejšnje generacije. « Včasih pa se z inovacijami po svoje vračamo v zgodovino: morda je res, da se pravi duh gorskega kolesarjenja skriva v enduru, čedalje bolj priljubljeni disciplini, ki smo ji v tej številki namenili dobršen del prostora. Z endurom se gorsko kolesarstvo v sproščenem duhu vrača v dobre stare čase bajkanja – seveda na moderen način.



Kazalo


Fotolov - SLovenci na Dirki po Flandriji


Intervju s Sandijem Gabrovškom 


Vse o Enduru, najnovejši disciplini gorskega kolesarstva


Intervju z nekdanjim direktorjem Dirke po Italiji


Vozili smo: Pinarello Marvel, Scott Genius LT 720, Corratec X Vert 29 0.2, Vicini Katana


Samo Rauter, trener Tanje Žakelj, o pripravah na MTB maraton (2. del)


Potopis: Kolesarska pot ob Muri