Koliko je resnice v Armstrongovi resnici?

Lance Armstrong je spet “prebudil” kolesarsko javnost. Pred dnevi je izšel prvi del dokumentarnega filma, za katerega je izjavil, da bo v njem povedal resnico, svojo resnico. Film se je začel z zgodbo o tem, kako je šele pet let kasneje naletel na osebo, ki mu je obraz dejala "Fuck you". Potem pa smo lahko videli, da si je zelo oddahnil, ko se je za pet milijonov dolarjev pogodil v tožbi, ki sta jo proti njemu sprožila Floyd Landis in sama država.

Če bi tožbo izgubil, bi lahko bil ob sto milijonov dolarjev. "Toliko denarja pa nimam," je priznal. Spoznamo tudi nekdanjega partnerja Lanceove mame Terryja Armstronga, ki pove: "Lance ne bi bil šampion, kot je, če ne bi bilo mene. Gnal sem ga kot žival." Armstrong je odgovoril tudi na to, da s finančnega vidika ni imel v lasti Mednarodne kolesarske zveze ali takratnega predsednika Heinga Verbruggna.

Le poudaril je, da je bila njegova zgodba tako pomembna za kolesarstvo, da je vsem ustrezalo, če ostane šampion. Seveda se je ob nekatere tudi obregnil. Ob govorjenju o velikem padcu po razkritju je dejal: "Lahko bi bilo slabše. Lahko bi bil Floyd Landis in bi se vsak dan zbudil kot kup dreka." Zanimivo. Američan - odvzeli so mu vseh sedem zmag na dirki po Franciji - trdi, da ga je k zloglasnemu zdravniku Micheleju Ferrariju napotil Eddy Merckx.

V filmu nastopajo še številni drugi, dotaknejo se tudi začetkov Armstrongove športne poti, ko je zmagoval že v triatlonih. In seveda je veliko govora o Micheleju Ferrariju. Armstrong je poudaril, da je italijnski zdravnik, mojster za doping, vedno poudarjal, da je najbolj pomembno, da skrbi za dobro kri. Prav veliko drugih prepovedanih sredstev naj ne bi uporabljali. Predvsem EPO in kasneje transfuzije.

Armstrong je Ferrarija že med kariero glasno in odločno zagovarjal. Leta 20004 se je kot nosilec rumene majice v eni izmed "nepomembnih" etap pridružil ubežnikom zgolj zato, da je možnost za etapno zmago odvzel Filippu Simeoniju. Italijanski kolesar je takrat razkril dopinške prakse Micheleja Ferrarija. Takrat se je Armstrong počutil tako nedotakljivega, da je v kamero pokazal, naj bo Simeoni raje tiho.

Armstrong je leta 2013, potem ko so ga že kaznovali, odletel v Italijo in se Simeoniju opravičil, kar je Simeoni tudi potrdil. Dokumentarni film na ESPN je vsekakor gledljiv, a kakšen je bil odziv? Izšel je ob pravem času, ko se v kolesarstvu zaradi koronavirusa prav veliko ne dogaja. In tako lahko pričakujemo še nadaljevanje, drugi in obenem zadnji del v tej seriji.

ESPN ga predvaja v "prime-time" terminu. V tem terminu so predvajali tudi serijo "The Last Dance," ki prikazuje Michaela Jordana in Chicago Bulls. Ta serija je podirala rekorde v gledanosti. Kako bo z drugim delom o Armstrongu, ki s filmom naj ne bi bil preveč zadovoljen? Bo Armstrong povedal še kaj več, razkril kaj zares novega? Oglasili pa so se tudi nekdanji kolesarji, ki so bili tako ali drugače povezani z Armstrongom. Tu so nekateri odzivi.

Floyd Landis: Malce se mi smili. Šel sem skozi vse to ponižanje in to boli. Za vse, kar se ti zgodi, želiš nekoga obtožiti. Lahko najde tudi mene. Morda bi vse skupaj še vedno bila skrivnost, če jaz ne bi spregovoril. Sem eden izmed redkih, ki razume, kaj vse je moral prestati. Bil pa je izjemen športnik in najboljši kolesar med tistimi, s katerimi sem kdaj dirkal.”

Tyler Hamilton: Mislim, da nismo videli dovolj. Še vedno je ogromno polresnic tam zunaj. Rad bi slišal vso resnico. Ne zaradi Armstronga, ampak zaradi mladih v tem športu.

Ivan Basso: Lanceu bom vedno hvaležen. Vedno mi je pomagal. Ko je moja mama Nives zbolela za rakom, je naredil vse, da bi nam pomagal. Podobno tudi leta 2015, ko sem sam zbolel. V času naše kariere pa je bil Lance nepremagljiv. Zmagal bi kjerkoli in karkoli.

Filippo Simeoni: Naredil je napako, jo priznal in za to drago plačal. Je pa prav, da obrne novo stran. Plačal je in prav je, da dobi drugo priložnost. Odvzeli so mu sedem zmag na Touru, do katerih bi po vsej verjetnosti prišel tudi brez uživanja poživil.