Krim (1107 m) iz Tomišlja

Krim (1107 m) iz Tomišlja
09.01.2013 AVTOR: Matej Zalar
Ta teden smo se povzpeli na Ljubljani najbližjega tisočaka.
Z južnega roba Ljubljanskega barja se svet strmo vzpne, to je začetek razgibanega,. gozdnatega Dinarskega sveta. Znano je, da se v gozdovih okoli Krima klatijo medvedi, pa vendar jih planinci in izletniki v okolici Krima srečajo le redko - najverjetneje nikoli. Krim, Ljubljani najbližji tisočak, je namreč zelo dobro obiskan. Na razglednem vrhu s telekomunikacijskimi oddajniki je vse dni v tednu (razen ob ponedeljkih) odprt planinski dom. Tik pod vrh pripeljeta razmeroma dobri makadamski cesti iz smeri Rakitne in Iške vasi (čez Gornji Ig), zato je Krim priljubljen tudi med gorskimi kolesarji, ki se spuščajo po številnih pešpoteh. Tokrat smo se na Krim povzpeli iz Tomišlja.

Prijetna gozdna pot
S parkirišča pri osnovni šoli se mimo starega hleva po stopnicah vzpnemo do obnovljene cerkve sv. Matere božje. Pred cerkvijo stopimo nekaj korakov po asfaltirani cesti in zavijemo desno na široko pot, po kateri takoj pridemo v gozd, kjer nas kmalu zatem markacije usmerijo bolj levo. Pot je izjemno dobro označena tako z markacijami kot tudi s planinskimi smerokazi, zato z orientacijo ne bi smelo biti težav. Že po nekaj minutah vzpona se za kratek čas priključimo gozdni cesti, ki pa jo po nekaj deset metrih zapustimo - držimo se desno. Pot se ves čas zmerno vzpenja, dvakrat pa za daljši čas bolj strmo.

Kasneje prečkamo še eno gozdno cesto in približno na polovici poti se z leve priključita pešpoti iz Vrbljen in Strahomerja. Nadaljujemo naravnost po bolj strmi, razmeroma široki poti, prekriti z večjim kamenjem. Po tej poti v nekaj minutah pridemo do gozdne ceste, ki jo prečkamo in nadaljujemo naravnost po bolj ravnem terenu, ki pa se kmalu spet strmeje vzpne, dokler ne pridemo do makadamske ceste, ki vodi na Krim. Lahko se napotimo naokoli po cesti, dobro pa je uhojena tudi neoznačena pot, ki vodi naravnost na Krim.

Nagrada: sončni vrh
Za najboljši razgled moramo na balkon planinske koče. V lepem vremenu se čez Ljubljansko barje in Ljubljano vidi vse do Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijcev.

Vrnemo se po isti poti, samo da smo se od koče do cestespustili naokoli  - mimo vojaškega oddajnika (na vrhu je tudi vojaška postojanka) se spustimo po nekaj stopnicah in do ceste s parkiriščem pod vrhom nadlajujemo po travniku mimo križa.

Višinski diagram in sled GPS
Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ