Kristijan Koren razkriva: Mislim, da še nisem tako 'načet', kot nekateri drugi

Kristijan Koren se je v 14. etapi dirke po Franciji izkazal z dolgim pobegom. V zaključku je napadel preostale ubežnike in hitro ujel Golaša. Skupaj sta nadaljeval proti cilju, a skupina z najmočnejšimi ubežniki ju je ujela manj kot štiri kilometre pred ciljem, na zadnjem vzponu. »Prva ura in pol dirkanja je bila kar pestra. Že prej je bila zunaj ubežna skupina. Bilo je kakšnih 20 kolesarjev, med njimi pa sta bila tudi dva naša kolesarja. Ampak, kombinacija očitno ni bila prava. Člani IAM Cyclinga so narekovali hud ritem in po dobrih 50 kilometrih so dirko zaprli. Spet smo začeli z napadi in uspelo mi je ujeti pravi beg. Na sprintu smo se vsi skupaj ujeli in složno šli proti cilju. Vedel sem, da je na koncu tri kilometre strmega klanca, v skupini pa so bili res dobri kolesarji za vzpone. Taktika je bila, da če pridemo skupaj v zadnjih 25 kilometrov, da poskusim z napadom, « je dejal Kristijan Koren.

In prav to je tudi naredil. Čakati na zaključek ni hotel, zato je ubežnike poskusil presenetiti: »S tem bi si poskušal do vznožja klanca privoziti kakšno minuto naskoka pred skupino. Tako bi lahko upal, da bi mi vsaj do polovice klanca uspelo priti v ospredju, potem pa bi sledil tistim, ki bi me ujeli. 20 sekund prednosti pa je bilo premalo. Noge so bile že prazne in načete. Pregrizel sem še zadnji klanec in se samo še spustil v cilj. « Ob napadu pa je bil pred njim že Golaš iz Etixx Quick Stepa, ki je bil Korena vsekakor vesel, saj so se njune možnosti za morebiten uspeh vsekakor vsaj za malenkost povečale:

»Golaš je napadel že zelo zgodaj. Kakšnih 25 kilometrov pred ciljem. Po radijski postaji mi je športni direktor takoj rekel, da naj še počakam, saj nas je čakalo še nekaj spusta, kjer lahko skupina razvije višjo hitrost. Hitro te lahko 'pojejo'. Čakal sem na pravi trenutek. Prvi napad ni uspel. V skupini je bil tudi Sagan. Pogovarjala sva se in rekel sem mu, da bom sam poskusil še enkrat, takoj, ko zavijemo v vas, kjer je ozka cesta. Tam je bila priložnost. Sagan je pred ovinkom nekoliko pospešil in se potem umaknil na levo stran. Cesta se mi je odprla, tako da sem spet napadel. Potem sem ujel Golaša in skupaj sva šla proti cilju. Tudi on je imel v ozadju Urana, tako da je lahko dirkal s figo v žepu. Zato ni hotel narekovati tako hitrega ritma, kot sem ga jaz. «

Da. Tudi Peter Sagan je nekoliko pomagal Korenu. Nenazadnje se oba še kako dobro poznata, saj je Koren v preteklih letih vseskozi garal za slovaškega zvezdnika, ki nikakor ne more priti do zmage na letošnji dirki po Franciji. V 14. etapi pa mu je bilo že vnaprej jasno, da se z najboljšimi na zadnjem vzponu ne bo mogel meriti: »Že takoj po sprintu sem ga vprašal, če bo šel na zmago. Ampak mi je jasno povedal, da je klanec zanj prestrm. Proga mu ni bila pisana na kožo. Rekel sem mu, da bova že nekaj skupaj 'skombinirala'. Takrat se je samo nasmehnil. Potem sem mu povedal, da bom napadel, in če bi mi lahko pomagal. Pet let skupnega dela ne moreš kar pozabiti. Pri njem sem zagotovo dobro zapisan, saj sem mu pomagal do treh zelenih majic, « je še pojasnil Koren.

Primorec, sicer edini slovenski predstavnik na letošnji dirki po Franciji, je tako zdaj končno dobil priložnost, da lahko dirka zase, saj se kapetani pri Cannondale Garminu do zdaj niso izkazali. »Cilj je bil, da pridem s čim večjo prednostjo pod zadnji vzpon. Za mano so bili kolesarji, ki so jim taki klanci zares pisani na kožo. Z njimi na zadnjem klancu ne bi imel nobenih možnosti. Na koncu smo to tudi videli, saj so šli mimo mene, kot da so ravnokar začeli etapo. Na koncu je 14. mesto zame dobro. Dokazal sem, da sem po dveh tednih še vedno dober. Še so etape, v katerih bo pobeg prišel do cilja. Upam, da bom izbral pravo etapo in da bom lahko še izboljšal to uvrstitev. «

A najprej si mora vsaj nekoliko spočiti. Tak napor, v štirih urah in pol dirkanja je v povprečju vrtel 350 vatov, terja svoj davek: »Že petkova etapa je bila zelo naporna. Vročina. Nekaj podobnega sem doživel samo še pred dvema letoma v Kaliforniji. Zjutraj smo se v glavnini pogovarjali, da to res ni normalno. Vsi smo že utrujeni, vročino pa vsak prenaša drugače in tam nastanejo razlike. Nekateri so zares že zelo utrujeni, sam pa mislim, da še nisem tako načet kot nekateri drugi. To se je videlo tudi v tej etapi. «