Kristijan Koren: Marsikateri kolesar bi želel biti Saganov pomočnik

Od kapetana do pomočnika
Kristijan Koren se je na dirko po Franciji očitno dobro pripravil. To je dokazal na slovenski preizkušnji, ki jo je sicer končal na četrtem mestu, a je z dirke vseeno prišel zadovoljen. Pa čeprav je stopničke zgrešil za pičli dve sekundi. »Dirka je pokazala, da je forma dobra. Že na prologu sem bil drugi, na Treh Kraljih sem sicer zaostal za 41 sekund, vendar sem bil v igri za rumeno majico. Četrto mesto zame ni poraz. Vem, kaj me čaka v naslednjih dneh, tako da sem bil že na dirki po Sloveniji z glavo že na Touru, « je priznal Kristjan Koren, ki bo zamenjal tudi vlogo.

Na slovenski preizkušnji je vozil v vlogi kapetana, na Touru pa bo še petič zapored eden izmed najzvestejših pomočnikov. Še tretje leto zapored bo Petru Saganu pomagal osvojiti zeleno majico. »To zame ni nikakor ponižujoče. Voziti za Sagana? To bi si želel marsikateri kolesar. Moje delo je na koncu poplačano z njegovim rezultatom. Sam naredim vse kar mi je naročeno. Če zmaga, je to tudi moja zmaga. On nosi majico. Vendar, vsak, ki se spozna na kolesarstvo, ve, da je ni sam dosegel. Da za njim stoji še osem kolesarjev, ki so mu pomagali. Majica je njegova, a pod to se podpiše vseh osem pomočnikov, ki so ob njem, « je pojasnil Koren.

V drugi etapi poskrbeti za selekcijo
A, če bo hotel dobro opraviti svoje delo, potem bo moral biti v zaključkih zares neizprosen. Že v Angliji, kjer se bodo podeljevale prve točke v boju za zeleno majico. »V zaključkih je pravi masaker. Še posebej v teh prvih dneh v Angliji. V zadnjih desetih kilometrih se ne pozna prijateljev. Velikokrat so tudi komolci bolj narazen in celo kakšna bolj ostra beseda pade, « je še dejal Primorec, sicer član Cannondala.

Ker pa je že druga etapa zelo zahtevna, po profilu sodeč gre za zares zelo razgibano, krajših klancev polno preizkušnjo, si pri Cannondalu želijo precej več kot samo zeleno majico: »Želja je, da bi oblekli rumeno majico, saj je že drugi dan na sporedu devet kategoriziranih vzponov. Tam želimo narediti dirko težko, tako da bi najboljši sprinterji odleteli in da bi potem Sagana pripeljali v sprint z njemu manj nevarnimi kolesarji. «

Kako težko je ujeti pravo ubežno skupino
A Koren obenem po tihem upa, da bo imel tudi sam kakšno priložnost za dokazovanje. Vsako leto se je udeležil kakšnega izmed pobegov, vendar mu v ospredju nikoli ni uspelo priti. Lani je moral nekoliko bolj zadržano voziti tudi zaradi poškodbe.

»Najlažje je, če gledaš prenos po televiziji od 15 ure naprej. MI pa startamo že ob 11 uri in že v prvi uri dirkanja res leti. Povprečne hitrosti so tudi čez 50 kilometrov na uro. Na dirki je 22 ekip. Zjutraj pred startom ima vsaka ekipa v avtobusu sestanek in vsak športni direktor reče, da bi bilo lepo, če bi kdo šel v pobeg. 22 ekip. In prej, kot se v ospredju zbere prava kombinacijo, lahko traja. Do takrat pa te noge že pošteno boliko. Vsak dan se ta davek poskušanja plača, « je Kristjan pojasnil težave tistih, ki si na Touru želijo v beg.