ODGOVORI
0
0
OPREMA
0
Miche Kleos RD 50
Krvna slika, naša umetnina
Krvna slika, naša umetnina
12.02.2004 AVTOR:
&n...
Zakaj je potreben intenziven telesni napor za izboljšanje rdeče krvne slikeč Med naporom organizem prerazporedi pretok krvi v mišice in zmanjša se pretok skozi ledvično tkivo, kjer se zaradi tega začne izločati eritropoetin.
Kaj je eritropoetin in zakaj je pomembenč Zaradi njegove zlorabe je atlet tekač Boulami dobil dveletno prepoved nastopanja na tekmovanjih. Je postavil svetovni rekord na tri tisoč metrov zaradi njegač Del odgovorov se skriva v akciji eritropoetina na kostni mozeg, kjer nastajajo eritrociti oziroma rdeče krvničke, ki so potrebne za dobavo kisika celicam. Možgani preživijo brez kisika štiri minute, drugi organi zdržijo dalj časa, vendar omejitve kljub temu so in so določene z urami prekinitve pretoka krvi. Nenehno smo torej odvisni od transporta kisika. Hemoglobin v eritrocitu je glavni transporter kisika. En gram hemoglobina ga prenese 1,34 ml.
Normalno je v enem litru krvi zdravih Ijudi okrog 150 gramov hemoglobina, torej en liter krvi prenese 200 ml kisika; v telesu je okrog 5 litrov krvi, ki obkroži krvni obtok v eni minuti. To imenujemo minutni volumen srca. V mirovanju se lahko dobavi celicam v telesu približno liter kisika na minuto, med velikim naporom pa petkrat več (pet litrov kisika na minuto). Dejanska poraba kisika v telesu je manjša od ponujene predvsem zato, ker se ves ponujeni kisik ne porabi oziroma venska kri ni povsem brez kisika.
Vendar se za preprost premislek o ponudbi kisika v telesu lahko odločimo za poenostavitev, da ponudbo kisika v telesu enačimo s porabo, kar je res le v izjemnih okoliščinah. Omenjeno maksimalno vrednost dosežejo redki vrhunski vzdržljivostni športniki po dolgotrajnem intenzivnem treningu ob izjemni nadarjenosti. Maksimalna poraba kisika pri povprečnem zdravem človeku je približno tri litre na minuto. Določena je z genetiko in načinom življenja in odvisna, poenostavljeno, od sposobnosti kardio-respiratornega sistema, koncentracije hemoglobina v krvi in sposobnosti mišic za izkoristek kisika. S pravilnim treningom se lahko poveča maksimalna poraba kisika posameznika za dobrih trideset odstotkov. Govorimo o maksimalni absolutni porabi kisika, ki določa zmogljivost telesa pri vzdržljivostnih športih. Pomembnejša je relativna maksimalna poraba kisika, ki je odvisna tudi od telesne teže, to je torej poraba kisika na kilogram telesne teže. Zaradi omenjenega je v disciplinah vzdržljivosti nujno treba imeti čim manj maščevja v telesu oziroma idealno telesno težo. Ponudba kisika celicam je torej poenostavljeno pogojena predvsem s pretokom krvi in količino hemoglobina v enoti krvi ...
Ob določeni vrednosti pretoka krvi se sposobnost za transport kisika določa le z vrednostjo koncentracije hemoglobina. To pojasni zlorabo eritropoetina za višanje nivoja fizične zmogljivosti v tekmi za vrhunskimi dosežki... V fizioloških razmerah to velja posebno v srcu, kjer je ponudba kisika najbolj odvisna od pretoka, saj v srcu hemoglobin odda ves kisik, medtem ko se v drugih organih to ne zgodi. Srce je glede porabe kisika zelo ranljivo, zato je ohranjanje zdravega srčno-žilnega sistema zelo pomembno. V drugih organih se namreč med pretokom krvi odda celicam telesa le 25-75 odstotkov kisika, vezanega na hemoglobin, in je ponudba precej večja od porabe. Za porabo kisika lokalno skrbijo celice s svojimi energijskimi centralami mitohondriji, kjer nastaja metabolična energija. Če zmore srce opravljati svoje delo vsaj povprečno dobro, če v pljučih poteka normalen sprejem kisika (kar velja do nadmorske višine dva tisoč petsto metrov) ter če ožilje primerno deiuje in so celice sposobne normalno porabljati kisik, je najpomembnejša pri transportu kisika vsebnost hemoglobina v krvi.
Optimalna vrednost je pri zdravih okrog 150 g/I hemoglobina v litru krvi. Vrednosti 140 g/I pomenijo pri maksimalnem telesnem naporu blago zmanjšano delovno učinkovitost, zato se začne adaptacija srca ter večji izkoristek kisika na periferiji, recimo v mišicah - kar se normalno dogaja tudi pri adaptaciji organizma na telesno vadbo.
O igri številk in njihovih posledicah prihodnjič ... :Polet: Bojan Knap
Kaj je eritropoetin in zakaj je pomembenč Zaradi njegove zlorabe je atlet tekač Boulami dobil dveletno prepoved nastopanja na tekmovanjih. Je postavil svetovni rekord na tri tisoč metrov zaradi njegač Del odgovorov se skriva v akciji eritropoetina na kostni mozeg, kjer nastajajo eritrociti oziroma rdeče krvničke, ki so potrebne za dobavo kisika celicam. Možgani preživijo brez kisika štiri minute, drugi organi zdržijo dalj časa, vendar omejitve kljub temu so in so določene z urami prekinitve pretoka krvi. Nenehno smo torej odvisni od transporta kisika. Hemoglobin v eritrocitu je glavni transporter kisika. En gram hemoglobina ga prenese 1,34 ml.
Normalno je v enem litru krvi zdravih Ijudi okrog 150 gramov hemoglobina, torej en liter krvi prenese 200 ml kisika; v telesu je okrog 5 litrov krvi, ki obkroži krvni obtok v eni minuti. To imenujemo minutni volumen srca. V mirovanju se lahko dobavi celicam v telesu približno liter kisika na minuto, med velikim naporom pa petkrat več (pet litrov kisika na minuto). Dejanska poraba kisika v telesu je manjša od ponujene predvsem zato, ker se ves ponujeni kisik ne porabi oziroma venska kri ni povsem brez kisika.
Vendar se za preprost premislek o ponudbi kisika v telesu lahko odločimo za poenostavitev, da ponudbo kisika v telesu enačimo s porabo, kar je res le v izjemnih okoliščinah. Omenjeno maksimalno vrednost dosežejo redki vrhunski vzdržljivostni športniki po dolgotrajnem intenzivnem treningu ob izjemni nadarjenosti. Maksimalna poraba kisika pri povprečnem zdravem človeku je približno tri litre na minuto. Določena je z genetiko in načinom življenja in odvisna, poenostavljeno, od sposobnosti kardio-respiratornega sistema, koncentracije hemoglobina v krvi in sposobnosti mišic za izkoristek kisika. S pravilnim treningom se lahko poveča maksimalna poraba kisika posameznika za dobrih trideset odstotkov. Govorimo o maksimalni absolutni porabi kisika, ki določa zmogljivost telesa pri vzdržljivostnih športih. Pomembnejša je relativna maksimalna poraba kisika, ki je odvisna tudi od telesne teže, to je torej poraba kisika na kilogram telesne teže. Zaradi omenjenega je v disciplinah vzdržljivosti nujno treba imeti čim manj maščevja v telesu oziroma idealno telesno težo. Ponudba kisika celicam je torej poenostavljeno pogojena predvsem s pretokom krvi in količino hemoglobina v enoti krvi ...
Ob določeni vrednosti pretoka krvi se sposobnost za transport kisika določa le z vrednostjo koncentracije hemoglobina. To pojasni zlorabo eritropoetina za višanje nivoja fizične zmogljivosti v tekmi za vrhunskimi dosežki... V fizioloških razmerah to velja posebno v srcu, kjer je ponudba kisika najbolj odvisna od pretoka, saj v srcu hemoglobin odda ves kisik, medtem ko se v drugih organih to ne zgodi. Srce je glede porabe kisika zelo ranljivo, zato je ohranjanje zdravega srčno-žilnega sistema zelo pomembno. V drugih organih se namreč med pretokom krvi odda celicam telesa le 25-75 odstotkov kisika, vezanega na hemoglobin, in je ponudba precej večja od porabe. Za porabo kisika lokalno skrbijo celice s svojimi energijskimi centralami mitohondriji, kjer nastaja metabolična energija. Če zmore srce opravljati svoje delo vsaj povprečno dobro, če v pljučih poteka normalen sprejem kisika (kar velja do nadmorske višine dva tisoč petsto metrov) ter če ožilje primerno deiuje in so celice sposobne normalno porabljati kisik, je najpomembnejša pri transportu kisika vsebnost hemoglobina v krvi.
Optimalna vrednost je pri zdravih okrog 150 g/I hemoglobina v litru krvi. Vrednosti 140 g/I pomenijo pri maksimalnem telesnem naporu blago zmanjšano delovno učinkovitost, zato se začne adaptacija srca ter večji izkoristek kisika na periferiji, recimo v mišicah - kar se normalno dogaja tudi pri adaptaciji organizma na telesno vadbo.
O igri številk in njihovih posledicah prihodnjič ... :Polet: Bojan Knap
Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
