Lefevre spet razburja s komentarji o »mentalno šibkem« Tratniku in Bennettu

Ni dvoma, da je Patrick Lefevre zelo uspešen menedžer ekipe Deceuninck QuickStep, a je velikokrat tudi aroganten in samosvoj, kar mu marsikdo v kolesarskem svetu zameri. Njegovi kolesarji dosegajo izjemne rezultate, ko pa jih je potrebno »pribiti na križ«, se Lefevre nič ne zadržuje.

Tokrat so bili na tapeti njegovi bivši kolesarji, ki jih je označil za mentalno šibke. Med njimi tudi Jana Tratnika, ki je v Tokiu dirkal izjemno, kar je spodbudilo Lefevreja, da se ozre nazaj na edino sezono, ki jo je Tratnik preživel v QuickStepu: »Na cestni dirki so izstopali trije kolesarji: Carapaz, van Aert in Tratnik, ki je bil 150 kilometrov na čelu glavnine. Deset let nazaj je Tratnik dirkal zame, bil je težak primer. En mesec je bil v vrhunski formi, naslednji mesec pa za pet kilogramov predebel. Iskal je izhod in ga našel v hrani. Bil je na pragu bulimije, a kaj naj rečem takemu fantu pri 21 letih?«

Zagotovo bi mu lahko rekel marsikaj in mu ponudil pomoč, Tratnik se je zaradi izkušnje v QuickStepu, kjer so ga silili v nezdrave prehranske navade, znašel v globoki luknji in potreboval je nekaj sezon na kontinentalni ravni, da je vnovič pridobil samozavest in se dvignil do fantastične ravni, na kateri dirka zdaj in navdušuje iz dirke v dirko.

Seveda pa je Lefevre nekaj vrstic prihranil tudi za Sama Bennetta, s katerim bijeta medijsko vojno vse odkar se je Bennett zaradi bolečin v kolenu odpovedal nastopu na dirki po Franciji. To je razbesnelo Lefevreja, a se je na koncu zanj izkazalo za najboljšo možno potezo, saj je v ekipo uvrstil Marka Cavendisha in z njim dobil štiri etapne zmage.

»Pričakoval sem, da me bo spoštoval, saj sem njegov šef, a on ni nikoli pokazal nobenega spoštovanja. Pred 14 meseci je prišel iz Bore po dolgi sagi in vsem razlagal, kako so ga v ekipi nadlegovali, da je bil zaradi njih depresiven in na robu bankrota ter živčnega zloma, potem pa se po letu dni vrne v isto ekipo. On je zame najhujši primer mentalne šibkosti. To je tako kot ženske, ki se kljub fizičnem nasilju vračajo domov,« je zapisal Lefevre v belgijskem časniku.

Očitno se Belgijec ne zaveda, kako občutljiva in pereča je problematika nasilja v družini, če ne ne bi tako brezskrbno »opletal« s takšnimi primerjavami. Zadnja kolumna mu v širši javnosti zagotovo ni prinesla novih oboževalcev, to je najmanj, kar lahko rečemo.