Legendarne kolesarske družine
26.12.2011 AVTOR:
V profesionalni kolesarski karavani velikokrat naletimo na že iz preteklosti znane priimke, ki nakazujejo na to, da je v določenih družinah kolesarstvo živi že več generacij zapored. Vas zanima, kdo vse so to?
Družina Schleck
Trenutno se brez dvoma najbolj pogosto pojavlja priimek Schleck. Frank in predvsem Andy sta izjemno nadarjena Luksemburžana, ki pa zgolj nadaljujeta družinsko tradicijo, ki se z njima nadaljuje že tretjo generacijo. Njun stari oče Gustav se je s kolesarstvom ukvarjal v 30 letih 20. stoletja. Andyjev in Frankov oče Johny je bil profesionalec od leta 1965 do 1974.
V teh letih je opravljal bolj ali manj vlogo pomočnika v moštvu Bic. Luisu Ocani je leta 1973 pomagal do zmage na dirki po Franciji, sam pa je Tour dvakrat končal med prvimi dvajsetimi v skupnem seštevku. Brata Schleck sta tako svoja predhodnika že presegla in pred njima je še kar precej sezon.
Družina Pelissier
Henri Pelissier je dirkal v letih 1911 in 1928 in se je med drugim lahko pohvalil z dvema zmagama na znameniti klasiki Pariz-Roubaix, dobil pa je tudi Milano-Sanremo in kar trikrat dirko po Lombardiji. Vse to je osvojil še pred letom 1923, ko je dobil tudi dirko po Franciji. Njegov brat Jean je ravno tako kolesaril, vendar je med prvo svetovno vojno tragično umrl. Tretji izmed bratov Francis je v letih 1919-1931 kar trikrat postal francoski državni prvak. Dobil je tudi dirki Pariz-Tours in Bordeaux-Pariz.
Kasneje je postal športni direktor in do zmag na Touru pomagal Hugu Kobletu, Ferdiju Kublerju in Jacquesu Anquetilu. Bil pa je še četrti izmed bratov. Charles je v karavani vozil od leta 1922 do 1939. Med drugim je na eni sami dirki po Franciji leta 1930 dobil kar osem etap. Kasneje se ta priimek, vsaj ne v povezavi s to družino, na kolesarskih dirkah ni več pojavil.
Družina Moser
Podobno kot pri prej omenjeni družini Pelissier, so se tudi v mestecu Palu di Giovo rodili štirje bratje. Prav vsi so se ukvarjali s kolesarstvom. Najstarejši Aldo je med profesionalnimi kolesarji vztrajal kar 20 let, začel pa je leta 1954. V tem času je vozil za 13 različnih moštev, njegov največji uspeh pa je bila zmaga na kronometru GP des Nations. Enzo Moser je med elito prestopil leta 1962, vztrajal pa zgolj pet let. V tem času je dobil prvič organizirano dirko po zanj domačem Trentinu. Še manj časa je zdržal Diego. Začel je leta 1970 prenehal pa po zgolj treh letih.
A najbolj uspešen izmed vseh bratov je bil najmlajši Francesco. Ta je med profesionalne kolesarje prestopil leta 1972, vztrajal pa kar 16 sezon. V tem času je bil trikrat najboljši na dirki Pariz-Roubaix. Dobil je tudi dirko po Lombardiji, obenem pa je podrl Merckxov rekord v vožnji na eno uro. Dobil je tudi pomladansko klasiko Milano-Sanremo. Leta 1984 pa je sicer na sporen način dobil tudi dirko po Italiji. Tudi zdaj se med profesionalnimi kolesarji pojavlja priimek Moser. Gre za Leonarda Moserja, sicer sina prej omenjenega Diega. Francescov sin Ignazio vozi v kategoriji do 23 let.
Družina Pettersson
Za mnoge nepoznan priimek, vendar naj poudarimo, da so se kar štirje bratje iz Švedske ravno tako ukvarjali s kolesarstvom. Najuspešnejši je bil najstarejši brat Gosta, ki je kolesaril v letih 1970 in 1974. Dobil je dirko po Italiji in bil tretji na francoskem Touru. Do zmage na Giru sta mu pomagala brata Sture (kolesaril je med leti 1970 in 1972) in Erik (kolesaril je med leti 1970 in 1971). Najmlajši Tomas je kolesaril od leta 1970 do leta 1973. Skupaj s prej omenjenim Gostom je dobil ekipni kronometer za Trofej Baracchi.
Družina Planckaert
Gre za družino, ki je v Belgiji zelo popularna. Eddy, ki je kolesaril med leti 1981 in 1991 je dobil tako Pariz-Roubaix kot dirko po Flandriji. Pohvali pa se lahko tudi z etapnimi zmagami na vseh treh tritedenskih etapnih dirkah. Na francoskem Touru je osvojil tudi zeleno majico najboljšega kolesarja po točkah. Njegov brat Walter ni bil tako nadarjen, kolesaril pa je od leta 1970 do leta 1985. Na dirki po Franciji je slavil etapno zmago, dobil pa je tudi dirko po Flandriji in Amstel Gold Race.
Najstarejši izmed treh bratov Willy je v profesionalno kolesarsko karavano vstopil leta 1965, kariero pa končal leta 1985. V amaterskih in mladinskih kategorijah je dobil kar 159 dirk, med profesionalnimi kolesarji pa se lahko pohvali z etapnimi zmagami na Touru in tudi z osvojeno zeleno majico. Prav Willyjev sin Jo Planckaert je nadaljeval družinsko tradicijo. Med profesionalne kolesarje je vstopil leta 1991 in tam vztrajal do leta 2004. Dobil je lepo število belgijskih pol-klasik, na največjih dirkah pa ni uspel doseči vidnejših rezultatov.
Družini Roche in Martin
Ko govorimo o priimku Roche, se brez dvoma najprej spomnimo na Stephena. Kolesaril je med leti 1981 in 1993. Stephen je bil zelo uspešen, med drugim je poleg Eddyja Merckxa edini, ki je v isti sezoni dobil Giro, Tour in svetovno prvenstvo. To mu je uspelo leta 1987. Zdaj v kolesarski karavani kolesari Stephenov sin Nicolas, ki je član moštva Ag2r La Mondiale. Lani je bil sedmi na italijanskem Giru. Ko govorimo o rodbini Roche, pa lahko omenimo še kolesarja moštva Garmin Cervelo Daniela Martina. To je sin Neila Martina (Britanski državni prvak v kronometru) in Marie Roche, sicer Stephenove sestre. Martin je letos dobil etapo na dirki po Španiji, lani pa je dobil dirko po Poljski in enodnevno dirko Tre Valli Varesine.
Družina Kreuziger
Najbrž ni kolesarskega navdušenca, ki ne bi poznal kolesarja Astane Romana Kreuzigerja. Mladi Čeh je v svoji karieri dobil dirko po Romandiji in dirko po Švici. Letos je bil najboljši mlad kolesar na italijanskem Giru, ki ga je končal na šestem mestu. Na Touru je bil dvakrat deveti. Njegov oče, ravno tako Roman, je zablestel v ciklokrosu. Med drugim je bil leta 1983 tudi svetovni mladinski prvak. Kasneje je nastopal tudi v cestnem kolesarstvu. Leta 1991 je namreč dobil dirko po Avstriji.
Družina Phinney
Taylor Phinney ima šele 21 let. Je specialist za kronometer, v kategoriji do 23 let je prav v tej disciplini osvojil tudi naslov svetovnega prvaka, na cestni preizkušnji v Avstraliji pa je osvojil drugo mesto. Rodil se je v Boulderju, v Koloradu, največje uspehe pa še vedno dosega na velodromih. Tudi Taylorjeva starša sta bila vrhunska športnika. Davis je bil kolesar, ki je zablestel s tretjim mestom na ekipnem kronometru na olimpijskih igrah leta 1984.
Prav na teh olimpijskih igrah je v cestni preizkušnji zasedel peto mesto. Dve leti kasneje je dobil tudi etapo na dirki po Franciji. Taylorjeva mama Connie Carpenter-Phinney je nekdanja hitrostna drskalka, ki je na zimskih OI nastopila že pri dopolnjenih 14 letih. Kasneje se je posvetila kolesarstvu in leta 1984 je na OI v Los Angelesu na cestni preizkušnji postala olimpijska prvakinja.
Družina Merckx
Eddy Merckx. Ime, ki je postalo legenda. Belgijca, rojenega leta 1945, še zdaj označujejo za največjega kolesarja vseh časov. Petkrat je dobil dirko po Franciji, kjer je bil trikrat najboljši po točkah, dvakrat najboljši gorski kolesar, štirikrat najbolj borben kolesar, obenem pa je dobil tudi 34 etap. Giro d'Italia je ravno tako dobil petkrat in zmago slavil v 24 etapah. Enkrat je bil najboljši še na španski Vuelti, kjer je dobil šest etap. Merckx je tudi trikratni svetovni prvak, sedemkratni zmagovalec dirke Milano-San Remo.
Po dvakrat je dobil dirko po Flandriji in dirko po Lombardiji. Pariz-Roubaix je dobil trikrat, kar petkrat pa je bil najboljši na Liege-Bastogne-Liege. Ima pa tudi sina Axla, ki je športni direktor v moštvu Livestrong Trek. Axel je sicer vozil med profesionalnimi kolesarji, vendar se uspehom svojega očeta ni uspel niti približati. Na olimpijskih igrah v Atenah je osvojil bronasto medaljo, leta 2000 pa je dobil etapo na dirki po Italiji. Postal je še belgijski državni prvak in dobil dirko po Valoniji.
Družina Zabel
Erik Zabel je bil izjemen sprinter, ki je na dirki po Franciji kar šestkrat osvojil zeleno majico najboljšega kolesarja po točkah. Obenem je dobil tudi 12 etap, medtem ko je na dirki po Španiji dobil osem etap in bil trikrat najboljši kolesar po točkah. Dvakrat je postal nemški državni prvak. Leta 2000 je bil najboljši v skupnem seštevku enodnevnih klasik za svetovni pokal. Štirikrat je dobil klasiko Milano-San Remo, trikrat Pariz-Tours, po enkrat pa Amstel Gold Race in HEW Cyclassics. Erik je bil v zadnjih letih svetovalec pri moštvu HTC HighRoad, doma pa je pomagal tudi sinu Ricku. Ta ima 17 let in že »kolesari« po poteh svojega očeta. A do šestih zelenih majic je še dolga pot ...
foto: sirotti
vir: revija Velo
Najstarejši Rudi je bil dvakrat zmagovalec dirke Po Jugoslaviji, dvakrat cestni državni prvak Jugoslavije, udeleženec olimpijskih iger v Mehiki.
Srednji Jože: državni prvak Jugoslavije v cestni vožnji in na kronometer, dvakrat balkanski prvak v ekipni vožnji, udeleženec olimpijskih iger v Munchnu.
Najmlajši Pavel: državni rekorder na dirkališču - 4000 metrov, član jugoslovanske reprezentance in tretji na mediteranskih igrah (ekipno) v Izmiru. Vsi trije tudi državni jugoslovanski prvaki za Rog v ekipni vožnji.
Je pa tudi res, da jih takratna jugoslovanska oblast ni pustila med profesionalce, kljub mamljivim ponudbam iz Italije.