Leto epskih podvigov in rekordnih vzponov

Pri Lanterne Rouge so ob ocenah predstav kolesarjev upoštevali različne parametre. V prvi vrsti je tu seveda izračun moči, s katero so kolesarji poganjali pedale. Potem je tu vsekakor pomemben podatek, v kateri etapi smo bili priča določeni predstavi, saj je velika razlika, ali gre za eno izmed prvih etap ali pa etapo v zadnjem tednu dirkanja na tritedenski preizkušnji. Tu je še podatek, ali so bile pred to etapo tudi zahtevne etape. Upoštevali pa so vzpone, ki so bili daljši od petih minut. Kot boste videli, najbolj odstopata Jonas Vingegaard in Tadej Pogačar. Predvsem je pri vseh desetih naj predstavah vpleten Vingegaard. Med deseterico pa se je uvrstil tudi Primož Roglič. Katere vožnje so vam ostale v najlepšem spominu? Tu je deset najboljših glede na kriterije, ki smo jih omenili.

10. Dirka po Franciji, 14. etapa: Jonas Vingegaard in Tadej Pogačar na prelazu Col de Joux Plane
Jumbo Visma je imela na vzponu vse pod nadzorom, potem pa je tudi Tadej Pogačar naprej poslal pomočnike in kmalu tudi odločno napadel. Tako zelo, da je imel Jonas Vingegaard precejšnje težave. A pod vrhom je Pogačarja uspel ujeti. Ogrožala sta celo rekord Marca Pantanija, potem sta začela s taktiziranjem. Prvih 10,10 km klanca z 8,51-odstotnim povprečnim naklonom pa sta premagala s časom 28:22. Po izračunih naj bi to bilo 6,49 w/kg. Naslednjih pet minut sta vozila počasneje in zato ta predstava ni celo nekoliko više na lestvici.

9. Dirka po Španiji, 16. etapa: Puerto de Bejes
Na dirki po Španiji smo bili priča prevladi Jumba Visme. Jonas Vingegaard je na vrhu Tourmaleta zmagal za svojo hčerko, potem pa je zmagal še v 16. etapi s ciljnim vzponom na Puerto de Bejes. Takrat je zmago posvetil Nathanu Van Hooydoncku, ki je doživel srčni zastoj. Dan po počitku so kolesarji lahko pod zadnji klanec prišli dokaj spočiti in zdelo se je, da je to idealen zaključek za Primoža Rogliča. A spet je prvi napadel Jonas Vingegaard. V ozadju so se šli taktične igrice, vseeno pa je Danec pokazal izvrstno vožnjo. 4,9 km dolg vzpon z 8,69-odstotnim povprečnim vzponom je Vingegaard premagal s časom 13:11. Po izračunu sodeč naj bi to znašalo okrog 7,40 w/kg.

8. Dirka po Franciji, 9. etapa: Puy de Dome
Po dolgih letih se je vrnil Puy de Dome, zato ni nič čudnega, da smo videli nove rekorde tega klanca. Tudi prihod do vznožja klanca ni bil ekstremno zahteven, potem pa 13,35 km dolga pot do vrha s 7,73-odstotnim povprečnim naklonom. Ubežniki - med njimi je bil tudi Matej Mohorič, ki je zasedel tretje mesto - so obračunali med sabo za zmago. V ozadju pa se je bil boj za sekunde v skupnem seštevku. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta bila veliko boljša od ostalih. V samem zaključku je Pogačar napadel, Vingegaard pa ni poznal odgovora na pospeševanje. Pogačar sicer ni mogel povečati prednosti. Uspelo mu je pridobiti osem sekund. Pogačar in Vingegaard sta na tem vzponu pokazala izjemni, eni najboljših predstav v karieri. Po izračunih Lanterne Rouge je Pogačar vzpon premagal s časom 35:11 in s 6,5 w/kg, Vingegaard pa s časom 35:19 in s 6,47 w/kg. Predstavi, ki bi bili uvrščeni še precej višje, a je bil prihod do vznožja vzpona vseeno lažji, kot v nekaterih drugih etapa in je zato kolesarjem ostalo nekaj več moči za sam zaključnih vzpon.

7. Dirka po Dofineji, 7. etapa: Col de la Croix de Fer
Za Jonasa Vingegaarda je bila dirka po Dofineji zadnji preizkus forme pred francoskim Tourom. Bil je prepričljivo boljši od tekmecev. Prav posebno predstavo pa je pripravil v sedmi etapi na znamenitem vzponu Col de Croix de Fer. V etapi so morali kolesarji še pred zaključnim premagati že dva vzpona ekstra kategorije. Kmalu po začetku zadnjega vzpona pa je Vingegaard, ki je že nosil rumeno majico sprožil napad. Sprva mu je sledil Adam Yates, a Danec je bil premočan. Veselil se je etapne in kasneje tudi skupne zmage. 6,8 km z 8,01-odstotnim povprečnim naklonom je premagal s časom 17:59. To naj bi znašalo kar 6,69 w/kg.

6. Dirka po Španiji, 17. etapa: Alto de l’Angliru
Etapa, ki je s taktičnega vidika spremenila marsikaj. Po tej etapi so se pri Jumbo Vismi uspeli dogovoriti, da bodo naredili vse za to, da do končne zmage pomagajo Seppu Kussu. A v etapi do vrha znamenitega Angliruja je šlo vseeno vso moč, čeprav je bila Jumbo Visma spet premočna. Bahrain Victorious je narekoval ritem večji del 12,2 km dolgega klanca z 10,49-odstotnim povprečnim naklonom. Potem pa so naenkrat v ospredju v megli ostali trije kolesarji Jumba Visme. Roglič je napadel, sledil pa mu je lahko samo Vingegaard, ki pa ni popustil vse do cilja. Na koncu se je zmage veselil Roglič, Kuss pa je uspel obdržati rdečo majico. Rogličev čas pa 41:24. To pomeni, da je izračun njune moči 6,43 w/kg.

5. Dirka po Španiji, 13. etapa: Col du Tourmalet
V 13. etapi na dirki po Španiji je rdečo majico nosil Sepp Kuss, etapa pa je bila kratka, a nadvse zahtevna. Prav zato je tudi predstava Jonas Vingegaarda uvrščena tako visoko. Najprej se je znašel v težavah, a mu je Jan Tratnik pomagal ujeti priključek. Vingegaard je napadal že na prejšnjih vzponih, a na zadnjem smo videli glavno akcijo. Ker je bil v skupnem seštevku najslabše uvrščen izmed treh (Kuss, Roglič, Vingegaard), je Danec prvi napadel. Nihče ni poznal odgovora na to pospeševanje, medtem ko sta se v lov za njim Kuss in Roglič lahko podala šele v samem zaključku sicer 18,74 km dolgega vzpona s 7,47-odstotnim povprečnim naklonom. Vingegaard je zmagal s 30 sekundami prednosti pred Kussom. Vzpon je premagal s časom 50:47, izračunana moč pa naj bi znašala 6,09 w/kg.

4. Dirka po Franciji, 6. etapa: Cauterets Cambasque
Dan potem, ko je Vingegaard pokazal izjemno moč, je želela Jumbo Visma dokončno poraziti Tadeja Pogačarja in tako je bil v pobegu dneva Wout VAn Aert. V ozadju pa je Jonas Vingegaard po opravljenem delu pomočnikov napadel na prelazu Tourmalet. Le Pogačar mu je uspel slediti vse do vrha. Zadnje 4,81 km klanca z 9,1-odstotnim povprečnim naklonom sta kolesarja premagala s časom 13:27, kar znaša 6,91 w/kg telesne teže. Vingegaard je vozil napadalno, potem pa je lahko računal na pomoč Van Aerta. Na zadnjem vzponu pa Danec ni bil več tako prepričljiv in Pogačar je izpeljal izjemen napad. Na koncu je pridobil 24 sekund. Če upoštevamo samo zaključni del sicer dolgega ciljnega vzpona, potem je POgačar zadnjih 5,2 km s 7,6-odstotnim povprečnim naklonom premagal s časom 12:58. To naj bi bilo 6,75 w/kg telesne teže. Vingegaard je izgubil 24 sekund, moč pa naj bi zato znašala 6,64 w/kg telesne teže.

3. Dirka po Franciji, 5. etapa: Col de Marie Blanque
Letos smo spremljali izjemen uvod na dirki po Franciji, saj se je začela v hriboviti Baskiji, kolesarji pa so potem takoj zavili v Pireneje. Tudi v peti etapi smo bili priča že poznanemu vzponu na Col de Marie Blanque. Gre za 7,9 km dolg klanec z 8,49-odstotnim povprečnim naklonom. Pred tremi leti sta tu blestela Roglič in Pogačar, tokrat pa se je za napad na najstrmejšem odseku po odlično opravljenem delu pomočnikov odločil Jonas Vingegaard. Dancu ni mogel nihče slediti. Tudi Pogačar ne. V zadnjih 12 minutain in dveh sekundah vzpenjanja naj bi pedale vrtel z močjo 7,25 w/kg telesne teže. Na vrhu je imel 37 sekund naskoka pred Pogačarjem in Kussom. Celoten vzpon pa je premagal s 20 minutah in 58 sekundah, kar naj bi znašalo 6,92 w/kg telesne teže. Vingegaard je za kar 1:29 podrl rekord, ki sta ga leta 2020 postavila Roglič in Pogačar. Etapo je dobil ubežnik Jai Hindley, Vingegaard pa je do cilja v Larunsu prednost pred Pogačarjem povečal na 1:04.

2. Dirka po Franciji, 17. etapa: Col de la Loze
17. etapo si bomo slovenski navijači zagotovo zapomnili po tem, da se je Tadej Pogačar na zadnjem vzponu Col de la Loze znašel v hudih težavah in je izgubil boj z Jonasom Vingegaardom. Etapo je dobil ubežnik Felix Gall, a v boju za rumeno majico je Vingegaard spet blestel. Za kolesarji je bil zahteven dan. Vingegaard pa je na strmem klancu napadel in se odpeljal proti vrhu. Vmes ga je oviral tudi zaradi množice gledalcev ustavljen spremljevalni avtomobil, a Danec je povečeval prednost. Najbližjega zasledovalca od tistih, ki so se še borili za visoka mesta v skupnem seštevku Adama Yatesa je na cilju na letališču v Courchevelu ugnal za skoraj dve minuti. Sam vzpon Col de la Loze - od odcepa v Meribelu - je dolg 11,2 km. Povprečni naklon je 8,54-odstoten. Vingegaard ga je premagal s časom 32:42. Tu avtorji niso upoštevali težav zaradi spremljevalnega avtomobila. Vingegaard naj bi tako kljub zahtevni etapi in dejstvu, da je bil to tretji teden dirkanja pedale vrtel z močjo 6,28 w/kg telesne teže. Rekord Miguela Angela Lopeza iz leta 2020 je izboljšal za 52 sekund.

1. Dirka po Franciji, 16. etapa: Cote de Domancy
Edina vožnja na čas na letošnji dirki po Franciji. Dan po drugem dnevu premora. Predstavljala je vstop v zadnji teden dirkanja. Kronometer je bil nadvse zahteven in kolesarji so morali v zaključku sicer 22,4 km dolge preizkušnje premagati tudi 6,05 km dolg vzpon na Domancy s 6,84-odstotnim povprečnim naklonom. Pogačar je ob vznožju celo zamenjal kolo, a izjemno predstavo, eno izmed najimenitnejših v zgodovini voženj na čas na Tourih je prikazal Vingegaard. Najprej s tehničnega vidika popolno vožnjo - v prvem delu si je privozil 31 sekund naskoka pred Pogačarjem -, na vzponu pa je bil tudi daleč najboljši, pa čeprav je uporabljal kolo za vožnjo na čas. Pogačar se mu je uspel približati na 1:38, tretji Van Aert pa je izgubil kar 2:51. Vingegaard je sam vzpon premagal v 13 minutah in 31 sekundah. Preračunano v moč naj bi to znašalo 7,38 w/kg telesne teže. S tem smo dobili dokaz, da je bil letos Vingegaard na najtežjih vzponih, še posebej, če so bile etape že predtem zelo zahtevne, najboljši. Predvsem pa so kolesarji podirali rekorde.

Avtor je omenil še nekaj izvrstnih predstav, ki jih sicer ni uvrstil med desterico. Tu so ...
UAE Tour, Jebel Hafeet: Adam Yates - čas 25:52, moč 6,78 w/kg
Dirka po Kataloniji, Lo Port: Primož Roglič - čas 23:54, moč 6,87 w/kg
Dirka po Baskiji, Alto de Arrate: Jonas Vingegaard - čas 11:17, moč 7,46 w/kg
Dirka po Romandiji, Thyon 2000: Adam Yates - čas 58:35, moč 5,95 w/kg
Dirka po Švici, Albulapass: Juan Ayuso - čas 32:50, moč 6,15 w/kg