Lubnik (1025 m)

Škofjeločani imajo dve hišni gori: Osolnik je še del Polhograjskega hribovja, Lubnik nad sotočjem Selške in Poljanske Sore, pa je najvzhodnejši tisočak Škofjeloškega hribovja. Na vrhu je vselej dobro obiskan planinski dom, od koder je v lepem vremenu odličen razgled na Gorenjsko. Tokrat nismo imeli te sreče, saj je dom ovijala gosta megla.

Po Poti treh loških gradov
V Škofji Loki so že pred časom uredili Pot treh loških gradov, ki povezuje tri od kar petih loških gradov. Začne se pri Loškem gradu, v katerem je velik muzej, in najprej vodi na Krancelj, kjer je pred stoletji stal grad Stolp, od katerega so do danes ostale le ruševine. V nadaljevanju se pot dvigne proti Lubniku do Starega gradu, od koder se spusti v Vincarje, del Škofje Loke. Vsega skupaj vzame največ dobri dve uri hoje, izlet pa lahko podaljšamo še na Lubnik. Del poti nam je, poleg markcij, kazal paž, simbol Poti treh loških gradov.

Iz starega mestnega jedra se torej vzpnemo do Loškega gradu. Pri vhodu v grad nadaljujemo levo po cesti in nadaljujemo po makadamu levo od obzidja. Že po nekaj korakih pa zavijemo levo na pešpot (paž na skali!), ki se, tudi po stopnicah, strmeje vzpne pod razgledni vrh Krancelj (475 m), kjer stojijo ostanki Stolpa. Tam se odpre razgled na Staro Loko, mi pa desno od gradu nadaljujemo po grebenu. Pot se potem spusti do Grebenarjeve domačije, kjer sledimo oznaki za Lubnik in se po makadamu vzpnemo v gozd. Nadaljujemo po ožji poti in čez nekaj minut pridemo na ovinek na cesti, ki se iz Podpulfrce vzpne proti Breznici pod Lubnikom.

Na desni strani ceste je razpotje: leva pot "čez Lužo" je petnajst minut krajša, desna pa vodi pod Starim gradom, do koder nas loči petnajst minut hoje skozi gozd, tako rekoč brez vzponov. Ko prečkamo grapo, kmalu pridemo do razpotja - desno se v minuti ali dveh vzpnemo do ruševin Starega gradu (501 m), levo nadaljujemo proti Lubniku.

Vrhnji del poti tokrat po isti trasi
Pot se začne strmeje vzpenjati skozi gozd do razglednega travnatega grebena z razgledom proti Poljanski dolini. Zatem se rahlo spustimo v vas Gabrovo in ko pridemo na asfaltirano cesto pri žagi, zavijemo desno. Kolovozu sledimo še mimo kozolca (tam se levo odcepi pot v Podlubnik oziroma Vincarje) in po minuti ali dveh zavijemo desno v gozd. Začnemo se strmeje vzpenjati skozi gozd in nekaj deset metrov pod vrhom lahko izberemo bodisi daljšo pot po makadamu bodisi označeno bližnjico.

Zaradi poledenelih odsekov je tokrat spust po grebenu in čez Mali Lubnik (894 m) odpadel, zato smo se do Gabrovega bolj ali manj vrnili po isti poti, potem pa pri že znanem kozolcu zavili levo v Podlubnik in Vincarje. Pot ni pretirano strma in je dobro označena, pripelje pa tik ob Selško Sorom ki ji sledimo nekaj sto metrov , nato pa skozi Vincarje pridemo naravnost nazaj na škofjeloški Mestni trg.

Puštalska pot
Letos poleti so v Škofji Loki odprli še eno tematsko pot, ki povezuje zgodovinsko in arhitekturno dediščino Škofje Loke: Pot v Puštal je dolga dva kilometra in povezuje deset škofjeloških znamenitosti. Začne se na Mestnem trgu in konča pri cerkvi sv. Križa na Hribcu. Če ostane kaj energije, lahko torej pot še nekoliko podaljšamo.

Višinski diagram in sled GPS