Luka Mezgec pred SP: Vsak da nek odstotek dobre volje

O motivaciji pred zadnjo dirko sezone: Vsi smo motivirani. Za nekatere kolesarje, vključno z mano, je to zadnja dirka sezone. Zato bom dal vse od sebe, ker vem, da je potem dolga pavza. Danes smo pogledali progo. Je taka, kot smo pričakovali. Podobna je Barbantski puščici. Mislim, da bo v nedeljo kar zanimivo.

O treningu in ogledu proge: To je bil zadnji trening pred svetovnim prvenstvom. Kar bomo naredili jutri in v soboto je lahkotna vožnja. Tale zaključni krog je tehnično zelo zahteven. Glede na to, da je bila cesta zaprta, smo morali malce naviti tempo, da smo videli, kakšen je krog pri tekmovalni hitrosti, kakšni so vsi ti ovinki, ki jih je zares veliko. Vidiš, kako se obnaša cesta, kako gume. En krog smo šli malo hitreje, tako da je trening hitro minil. Zelo zanimivo je bilo.

O posebnem srečanju pred treningom: Lama nam je zaželela vso srečo, potem je bilo vsem tako lažje. Glede same sproščenosti in vzdušja v ekipi menim, da smo zdaj zbrali tako ekipo, da nihče ne odstopa. Vsak da nek odstotek dobre volje. Res je tako zabavno, z vsakim se lahko sproščeno pogovarjaš. Vsi se tudi velikokrat videvamo na dirkah. Vsaj jaz sem imel letos tak program, da sem dirkal z zares vsakim, ki nastopajo v svetovni seriji. Fajn je poklepetati v slovenskem jeziku skozi celoten trening. Vemo, v tujini najdemo redke trenutke za pogovor. Tukaj je bilo malce več časa.

O pogovorih ob ogledu proge: Debata je največ tekla o materialu, ki ga uporabljamo. Matej je to progo res naštudiral v nulo, čeprav prej še ni bil tukaj. Prek veloviewerja in googlovega streetviewja je naštudiral točno, kakšne kocke so. Je bilo fajn slišati od nekoga, ki se je tej dirki fajn posvetil, in ki točno pozna vse detajle. Vidimo, da so tudi na klubski ravni velike razlike v materialih, tako da je večina debate potekala o materialu.

O 270 kilometrov dolgi dirki: Prve štiri ura moraš najprej preživeti, da potem lahko začneš dirkati. Tega ljudje na kavču ne vidijo. Tudi v teh prvih štirih urah moraš morda pokuriti že pol ekipe, da kapetani sploh začnejo dirkati. Kolesarstvo je pač dolg, vzdržljiv šport in moraš najprej preživeti te prve morebitne nezgode, do katerih lahko pride. Zato imaš tudi ekipo, da se temu izogneš. Nekdo mora opraviti tudi to umazano delo v prvih recimo 80 odstotkih dirke, da lahko potem v finalu kapetani pokažejo, koliko so vredni in kdo je najmočnejši.

O svojih možnostih na dirki: Dirka je tipična klasika. Vemo, da bo zelo dolga in naporna. Dolžina je tista, ki ne gre v mojo smer. je pa res, da sem še leto dni bolj izkušen. Tudi motor je večji, telo je bolj ekonomično. Upam, da bom lahko tudi v finalu dirkal. Vem, da če bi to bila dvesto kilometrov dolga dirka, potem bi se skoraj zagotovo končala s sprintom večje skupine, morda 50 kolesarjev. Tistih dodatnih 70 kilometrov pa bo še dodatno razredčila skupino. Večinoma bo pomembna pozicija. Z dobro pozicijo boš prihranil več energije in to bo na koncu odločilno.

O dveh različnih krogih v zaključku: Flandrijski krog bo utrudil in naredil večjo razliko pri številu kolesarjev, ki se bodo še potegovali za končno zmago, medtem ko bo leuvenski krog tisto majhno skupino, ki bo prišla prek flandrijskega kroga še dodatno razredčil. Trasa spominja na evropsko prvenstvo v Glasgowu. Vemo, da so v sprint za zmago prišli samo trije. Tukaj bi se lahko zgodilo kaj podobnega. Seveda je več opcij. Lahko nekdo na cilj pride sam, lahko pridejo trije. A vsekakor ne več kot 20.