Luka Mezgec: Vlak po zelo spolzkih tirnicah

Luka Mezgec je v dežju in na spolzkih ljubljanskih ulicah dobil drugo etapo na dirki po Sloveniji. V zaključku je njegova ekipa Orica Scott narekovala ritem, za njimi pa je prišlo do nekaterih padcev. Tudi v zadnjem kilometru. Vse skupaj je znal najbolje izkoristiti Luka Mezgec, ki dobil etapo in prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Tu je krajši pogovor s petkovim junakom slovenske preizkušnje.

Za vami je kljub vremenu izjemen dan, kajne?
Dan se je začel fantastično. Bilo je lepo vreme, toplo. Šli smo po mojih krajih. Ob cesti je bilo veliko prijateljev, znancev. Res sem se noro počutil.

Po včerajšnjem tretjem mestu in razočaranju je ta zmaga prišla ravno v pravem času?
Po tistem tretjem mestu sem bil kar nekoliko zagrenjen. Vedel sem, da sem sposoben precej več. Danes sem vedel, da bo v dežju na koncu zelo hektično. Cesta je bila zelo spolzka. Ko so se približno kilometer do cilja začeli padci, sem pedala pohodil do konca in nekako mi je prednost uspelo obdržati do cilja.

Očitno so vam tudi kolegi priskočili na pomoč?
Res. Že v prvi etapi so me dobro postavili. Resda bi lahko že prej prišli vsi skupaj nekoliko bolj v ospredje, a danes smo vedeli, da v primeru dežja nimamo kaj izgubiti. Morali smo se postaviti v ospredje in voditi dirko. Spredaj je lažje, ker se ti ni treba boriti za pozicijo. Ne izgubljaš pozicij. Danes so opravili fantastično delo. Zato najlepša hvala vsej ekipi.

Ponavadi ste vi vodja vlaka, tu pa opravljate vlogo sprinterja. Imate ob sebi dovolj močno ekipo?
Kolesarji, ki so prišli sem z namenom, da mi pomagajo so v sprinterskih vlakih vrhunski. Vsak ve, kakšna je njegova naloga. Ti kolesarji so narejeni za to, da se lahko po ravnini peljejo zelo hitro, in da lahko v zadnjih kilometrih zadržijo pozicijo in kontrolirajo dirko. Danes so to dokazali.

Kaj pa se je dogajalo potem v samem zaključku, v tistih zadnjih kilometrih?
Vlak je danes potekal po zelo spolzkih tirnicah. Ko smo prišli na kroge, sem vedel, da bo zelo kaotično. Celotna ekipa je to vedela. Na peti poziciji je na takem krogu veliko lažje kot na 30.

Na koncu je imel tudi vodilni Sam Bennett še vedno obilo pomočnikov ob sebi, tako da smo spet videli ta dvoboj ekip Orica/Bora?
Približno kilometer in pol do cilja je imel Sam še kar nekaj dobrih okrog sebe, vendar so resnično prehitro prišli v tiste ovinke. Črte, zebra. Prehod za pešce je bil na tleh. V teh razmerah gume ne držijo tako, kot bi običajno.

Kaj pa se je sploh dogajalo takrat?
Ko sem prišel v zadnji kilometer, so me nekateri začeli prehitevati. Vendar sem vedel, koliko cesta zares drži, medtem ko so nekateri to precenili in padli. Jaz sem pa takrat začutil, da je to priložnost za napad in sem to izkoristil. Zelo instinktivno sem se odločil, da bom kar osemsto metrov do cilja napadel. Videl sem, da je za mano kaos. Rekel sem si, da je najbolje, če grem. Ostal sem sam. Nisem hotel tvegati, da bi spet ostal zaprt. Pohodil sem, saj sem vedel, da se v ozadju ne bodo tako hitro organizirali. Čeprav, zadnja ravnina, zadnjih 450 metrov je bilo kar dolgih.

Zdaj imate vse. Dobili ste etapo. Oblekli zeleno majico vodilnega v skupnem seštevku in ste tudi najboljši po točkah. Lepo je kar trikrat priti na oder pred domačimi navijači, kajne?
Upam, da jutri ne bom imel musklfibra, ker sem moral prehoditi teh nekaj stopnic (smeh). Takih stvari se človek kar zlepa ne more naveličati. Realno pa imam možnosti za majico po točkah. Seveda, če bom dobro sprintal tudi v zadnji etapi.