Majorka po 500 kilometrih

Dan odmora je večina izkoristila za lagodno obalno vožnjo do Palme in nazaj, jaz pa sem si življenje zapletel z več kot 160-kilometrsko turo čez najvišji prelaz Coll de Puig Major, ki neizbežno vključuje še nekaj manjših prelazov. Odpotoval sem kolikor sem mogel lahek, zato sem fotoaparat pustil doma, med vožnjo pa razmišljal o tem, ali se v tem obdobju splača na Majorko. Medtem ko profesionalci tu trenirajo in dirkajo že januarja in februarja, se prava sezona za rekreativce začne konec februarja in traja nekje do maja. Takrat je na nekaterih cestah kolesarjev več kot avtomobilov in to ni naključje – na Majorki ne samo dejansko delajo na tem, da je destinacija privlačna za kolesarske turiste, osnova je tudi mentaliteta vseh, ki kolesarjev ne sprejemajo kot motečih elementov v prometu.

Ceste in promet
Seveda so nekatere ožje poljske ceste tudi obupne, a bi bile kaj lahko tudi makadamske, pa niso. Prometa je relativno malo tudi na glavnih cestah, vozniki pa zelo previdni in uvidevni. Doslej sem v slabih 500 kilometrih naletel samo na enega popolnega kretena in še na nekoga, ki je očitno slep. Prehitevanja na tesno, slovenskega in predvsem ljubljanskega nacionalnega športa tu skoraj ne poznajo. Vožnja je tekoča, ker skoraj ni semaforjev, ampak krožišča, v katerih so vozniki avtomobilov izredno uvidevni in kolesarju včasih tudi odstopijo prednost. Nihče ne komplicira niti, ko se kolesar znajde na dvopasovnici ali tripasovnici, tudi v gostem prometu sredi Palme in tudi, če je zraven kolesarska steza. Izkusil sem tudi prometno konico v Palmi, ko je promet res hektičen, a, zanimivo, počutil sem se manj ogroženega, kot med vožnjo po kolesarskih stezah na Tržaški v Ljubljani.

Kolesarske steze
Mislim, da jih pred petnajstimi leti praktično ni bilo, zdaj pa so marsikje, a tiste, kis o ločene od ceste, niso najbolj primerne za cestno kolesarjenje. Kot marsikje v kolesarsko razviti Evropi pa se lahko kolesarji vozijo povsod, kjer to ni izrecno prepovedano in to tudi nikogar ne moti, čeprav je kolesarjev res ogromno in kolesarijo tudi v skupinah po deset ali celo dvajset. Res pa je, da so na mnogih širokih glavnih cestah uredili kolesarjem namenjene pasove, ki so dovolj široki za vožnjo vštric in seveda zgledno pometeni. Skratka, steze so take, da se kolesarji po njih dejansko vozijo.

Kolesarji
Toliko opozarjanja na vseh vrst nevarnosti, ki to sploh niso, v skupini še nisem doživel. Večina je Nemcev, včeraj pa sem v okolici Sollerja srečeval tudi veliko Angležev. Na klancih se vedno počakamo in med vožnjo ustavimo na malici, tudi za pol ure.

Kolesa
Canyonovi modeli Endurance in za najem prgišče evrov dražji Aeroad so vzdrževani bolje, kot kolo marsikaterega rekreativca. Najem kolesa na otoku oziroma aranžma, ki vključuje najem, je tako precej boljša možnost, kot transport lastnega kolesa, ki lahko precej podraži letalsko vozovnico in oteži logistiko. Kolo je najeto za cel teden in v tem času se lahko seveda vozimo kolikor hočemo.

Vreme
Konec marca daje izredno močno sonce občutek precej višjih temperatur. Prvi dan je bilo še nekoliko hladneje, a bi lahko brez težav vozil tudi v kratkih hlačah, vse ostale dni pa kolesarimo s kratko opremo, a utegnejo prav priti rokavi, zgodaj zjutraj in na nekaterih senčnih spustih pa je obvezen brezrokavnik. Veter je stalnica in praviloma piha z juga – torej žal nazaj grede.

Hotel
Po uvodnem zapletu, ko so me nonšalantno namestili v nekakšno pomožno sobico, a že naslednji dan premestili v skoraj preveliko sobo, nimam nobenih pripomb, računajte le na dodatno plačilo za internetno povezavo v sobi, kar je pogosta praksa v Španiji. Ali pa se, seveda, odklopite! Na voljo sta notranji in zunanji bazen in nekdo iz skupine celo vsak dan hodi na fitnes, ki sem ga sam videl le od daleč. Na voljo so tudi masaže po cenah, ki so primerljive slovenskim. Ponudba hotelske hrane v samopostrežnem bifeju je izvrstna. Izbor iz dneva v dan spreminjajo, tako da se je nemogoče prenajesti enih in istih jedi. Ne vem kaj bi se z menoj zgodilo, če ne bi kolesaril. Je pa tudi res, da ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi ob vseh teh kilometrih jedel manj. Resnico bo pokazala šele domača tehtnica.