Majorka: Dan 1

Majorka: Dan 1
28.03.2017 AVTOR: Matej Zalar
Na tem lepem planetu je nekaj otokov, kamor me zlepa ne bi zvlekli poleti. Ampak pomlad je nekaj drugega.

Kolesarski trening na Majorki
Trajanje:
7 dni (5 + 1 dni kolesarjenja)
Skupna razdalja: 465 km
Vzpon: 6.650 m
Cena: 690 EUR (vključuje prevoz z in na letališče na Majorki, 7 nočitev v hotelu s polpenzionom v dvoposteljnih sobah, vodenje na kolesarskih turah in najem kolesa).

Po dogovoru uredijo tudi letalsko vozovnico in prevoz do letališča na Dunaju iz Ljubljane.

VEČ INFORMACIJ: BIKE GOOD PLACE                                               

Stara popotniška modrost pravi, da na turistično destinacijo praviloma najprej začnejo hoditi avanturisti, potem bogataši, ki se z gnusom umaknejo snobom, ti pa se še malo kasneje z gnusom umaknejo množicam. Kolesarji praviloma pridejo takrat, ko ni nikogar. Razen upokojencev. Na lepih cestah tako uživam na soncu, v hotelu pa v bundesligaškem festivalu frizur. Najbolj všeč mi je sedemdesetletnik, ki na zajtrk prikoraka z aviatorkami, kasneje pa sem ga videl pred hotelom kaditi cigaro, dolgo toliko kot ne tako mini tlačilka, ki so mi jo pripeli ob sposojeno kolo.

Podpredsedniški apartma
Sicer izvrstna zamisel, da bi šel na Majorko z zadnjim letalom iz Münchna, se je izkazala za precej rizično, saj sva bila s kolegom Andrejem v hotelu med zadnjimi, tako da so me vtaknili v nekakšen bunker, ki so ga poimenovali soba 400. Kjerkoli ste, vztrajajte pri zahtevi po dostojni sobi s fotografije na spletni strani. Eno noč sem potrpel, ostalih šest pa bom spal v sobi, od katere je boljša samo suita v zgornjem nadstropju.

Morda je težava v germanskih merah, malo jih je pač nizkih, kot jaz, tako da sem se moral odločiti med dvema kolesoma: prvi je odločno prevelik, drugi pa je aluminijast in … ima triplo. Kakšnih deset let nazaj sem nekam napisal, da nikdar, ampak res nikdar ne bom vozil triple in ker stvari na internetu ostanejo, jaz pa skušam ostati mož časti, se vozim z ogromnim kolesom. Zanimivo je, da je na endurance kolesu mogoče z nekoliko krajšo in dobro spuščeno krmilno oporo sedeti precej udobno.

Pisana grupa
Pričakoval sem precej manjšo skupino, a se nas je nabralo toliko, kot na bolje zastopanih vaških rundah na vrhuncu sezone, samo da je bila druščina precej bolj pisana. To me je rahlo skrbelo. Nekateri so nosili nahrbtnike, drugi treking čevlje za kombinirana pedala, tretji je imel čelado na temenu. Ampak organizacija je nemška in disciplina prav tako: na prvem klancu je vodič pohodil in kdor je ostal z njim, je šel v hitrejšem tempu po daljši poti, ostali pa z drugim vodičem počasneje po krajši, ne da bi poskusili hitrejšo skupino ujeti z nekimi bizarnimi poskusi, ki so vedno obsojeni na propad.

Prvi dan smo v lagodnem tempu kvačkali po gričevnatem jugovzhodnem delu otoka, skozi starodavno mestece Andratx in njegovo pristanišče Port d'Andratx. V Sant Elmu, ribiški vasici na skoraj najbolj zahodni točki otoka, smo se srečali s počasnejšo skupino, tako da smo lahko v bifeju pametovali skupaj – če vas torej skrbi, ali so tovrstni aranžmaji primerni tudi za vašo ženo, seveda so. Je pa res,da je večina prišla brez žena.

Tihotapec, bankir in graditelj bolnišnice
Zanimiva je zgodba otoka Sa Dragonera, po slovensko bi mu rekli Zmajev otok. Streljaj od Sant Elma so na njem v 18. stoletju postavili dva obrambna stolpa za obrambo pred pirati iz severne Afrike, kasneje pa so tam blago skrivali tihotapci. Tobačni in alkoholni kralj Juan March je pred slabimi sto leti s kontrabantom zaslužil dovolj za ustanovitev banke, na Majorki pa je njegovo ime napisano tudi na eni izmed bolnišnic – ne zato, ker bi bil kot tihotapec in bankir človekoljub, ampak se je tako izognil zaporu.

Mali muzej kolesarstva
Nastanjeni smo v turističnem mestecu Santa Ponsa, tura pa se praviloma konča v Pegueri, šest kilometrov oddaljenem mestu, kjer ima agencija svoje prostore z bifejem, trgovino, mini knjižnico in pravim malim muzejem, v katerem je med drugim na ogled Valverdejevo kolo (moja številka, a mi ga ne dajo), Pinarello, kakršnega je vozil Indurain in Carrera iz Pantanijevih časov. A mala trgovina je tudi v kleti hotela, kjer smo si tudi sposodili kolesa. Kupiti je mogoče vse, kar nujno potrebuje kolesar in je pozabil doma – pa tudi recimo masažni valjček. Poleg tega so cene več kot prijazne

V hitrejši skupini smo prekolesarili 75 kilometrov, počasnejši pa kakšnih deset manj. Danes nas čaka daljša in hitrejša vožnja po bolj ravninskem osrednjem delu otoka, potem pa čedalje težje ture z dnevom premora, ko se bom vseeno zapeljal, a še ne vem, ali bi izvedel nekaj regeneracijskega ali pa bi se uničeval na kakšnem izmed prelazov, ki so na severozahodni strani otoka.

Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ