
da jo je dobila kot srečna izžrebanka. »Kako je šlo,« sem jo na »brzino« pozdravil. In z nasmehom je pokazala tri iztegnjene prste. Dovolj, da sem pritisnil zavore.
»Bila sam treča,« je s ponosom izdahnila. Seveda na začudenje podpisanega. Tretje uvrščene na 2. maratonu Alpe res ni bilo na razglasitvi ob Tjaši Rutar in Mojci Flerin. Sedaj pa še tujka povrhu, ki po maratonu s kolesom, brez čelade na glavi, kolovrati na kamniški obvoznici v smeri toka Bistrice in Save. Nalašč za pravo zgodbo. »Nisam čula, kad so zvali moje ime na proglašenje,« je z širokim nasmehom sestavljala mozaik pod čelado podpisanega. Brez nagrade ni ostala.
Sanda Šarko. Zagrebčanka. 26 – let. Blond. Morda zaradi tega brez čelade. Očitno prava ljubiteljica kolesarstva in hribov. »To je bil moj prvi maraton,« je razkrila svojo zgodbo. Doslej je tekmovala z gorskim kolesom, novi Cannondale pa je doživel pravi krst šele na trasi Okoli Alp. Okoli Grintavcev je prijahala 4 ure in 50 minut. Tožila je, da ga še ni povsem vajena, bicikla namreč, a jo to ni motilo. »Rada imam planine. Zares je bil lep tale maraton.«
Pozimi je skoraj vsak konec tedna na turnih smučeh, poleti na kolesu. Tokrat je poleg spominov s cest okoli prečudovitih planin, v veliki vrečki bingljajočo na balanci peljala tudi ličen spominek kamniških mojstrov in mojstric – keramični krožnik z ročno poslikavo, eno od velikih posebnosti Kamnik. Darilo ETI Svit d.o.o. iz Kamnika, ki ohranja prepoznavnost imena »kamniške majolike«, katere začetki segajo v daljno leto 1855.
Ni je bilo treba dvakrat prositi, da se je ustavila in pozirala s planinami, ki jih je nekaj ur nazaj prevozila.
In kam jo avantura z Alp vodi pot naprej? S kolesom do Zagreba?
»Idem do Homeca,« je poudarila široki e. V Evropi je bivala pri prijateljici v Homcu, naslednje leto pa znova pride. Je obljubila.
(mm)