To je bila Markova prva ultra-kolesarska dirka od februarja 2020, ko je bilo dirkanja prekinjeno zaradi pandemije Covid-19. RAG je drugo ime za Dirko preko Nemčije, ki je dolga 1.117 km in ima okoli 8.500 m višinske razlike. Na startu je bilo skupno več kot 50 tekmovalcev v posamični in še nekaj ekip v ekipni konkurenci. 27 tekmovalcev je nastopala s podporo spremjevalne ekipe, drugih 27 pa so bili samozadostni (self-supported).

Marko je kljub temu, da je startal v kategoriji Masters, bil bolj pozoren na tekmece v mlajši kategoriji, saj je čutil da se bo lahko z njimi boril za generalno zmago ali vsaj stopničke. Po nekaj urah je neposredne konkurente pustil zadaj, dohitel ga je pa mladi Avstrijec Dominik Meierhofer in se nekaj časa vozil za njim, vse je bilo v okviru pravil oz. med njima je bilo vedno nad 50 m razdalje. Ko se je Avstrijec odločil prehiteti in je navil svoj tempo, je Marko kmalu spoznal, da take intenzivnosti ne bo zdržal do konca in je nadaljeval v svojem tempu. Hkrati pa računal, da se je Avstrijec uštel in mu bo proti koncu začelo zmanjkovati moči.

Tudi v nadaljevanju dirke je bilo vse po planu, ponoči je Marko imel prvi postanek, saj se je zelo ohladilo in se je moral zaščititi pred mrazom. Najnižja temperatura je dosegla 7°C. Tudi profil proge se je ponoči spremenil iz ravnega s položnimi vzpončki, v precej strme vzpone, ki so poskrbeli za zmanjševanje povprečne hitrosti. Veliko je bilo tudi obvozov in slabe volje zaradi ne najbolje narejene navigacije za dirko, kar je nekajkrat povzročilo izgubljanje. Kljub temu je jutro pokazalo, da sta Dominik Meierhofer in Marko daleč pred vsemi in zanesljivo dirkata proti najvišjim mestom na zmagovalnih stopničkah.

V soboto popoldne je Marko potreboval drugi daljši postanek zaradi velike potrebe. V tem času sta ga prehitela dvočlanska ekipa, vendar je Marko pritisnil na pedala in ju ujel nazaj. Potem so se z njimi kar nekaj časa izmenjevali v vodstvu, dokler se nista počasi začela oddaljevati in Marko je ponovno ostal sam. V drugi noči je začelo še deževati in tako so zadnje 3-4 ure prevozili v dežju, temi in slabi vidljivosti zaradi občasne megle. Cilj dirke je pod skakalnico v Garmisch Parten Kirchnu, kjer zadnji vzpon doseže preko 30% naklon. Skakalnico in s tem cilj je Marko dosegel malo pred eno uro zjutraj v nedeljo, torej v času 40 ur in 30 minut s povprečno hitrostjo 27,6 km/h.

Končna razvrstitev:

RAG Masters (50+):

1. Marko Baloh (Slovenija) 40h 13min

2. Hans-Jurgen Heinzmann (Nemčija) 46h 40min

3. Nico Mausch (Nemčija) 48h 19min

RAG generalno:

1. Dominik Meierhofer (Avstrija) 37h 16min 50-

2. Marko Baloh (Slovenija) 40h 30min 50+

3. Daniel Polman (Češka) 43h 16min 50-

Marko pravi: »To je bila moja prva ultra-kolesarska dirka po letu in pol in pred startom sem imel nemalo treme, saj nisem bil gotov kako dobro sem pripravljen. Občutek od začetka je bil odličen, lahko rečem kot v dobrih starih časih. Ko me je prehitel Dominik Meierhofer, sem kmalu sprevidel, da s takim tempom ne bom mogel nadaljevati do cilja dirke. Odločil sem se za svoj tempo in majčkeno upal, da je Dominik Meierhofer precenil svoje sposobnosti. No, to se ni zgodilo in tudi meni je začela moč v drugem delu dirke rahlo upadati. Priznam, da me je presenetil profil dirke, saj sem pričakoval bolj ravninsko dirko oz. vsaj manj strme klance, ki so mi požrli precej moči v prvi noči dirke. Z nastopom sem zelo zadovoljen, zmagal sem svojo kategorijo in tudi drugo mesto generalno govori, da se še vedno lahko kosam z mlajšimi tekmeci. Razumljivo pa je, da se mladci trudijo premagati me in da se bodo vedno večkrat našli močnejši od mene. Dokler pa lahko dam vse od sebe in sem še vedno vsaj blizu boja za zmago, sem zadovoljen in motivacije za naprej mi ne manjka. Zmaga mi veliko pomeni in je dobra popotnica za konec sezone, kjer me čaka še nastop na svetovnem prvenstvu v 24-urnem kronometru. Nato pa začetek priprav za sezono 2021, v kateri je moj glavni cilj že dvakrat preložena Dirka preko Sibirije Red Bull Trans Siberian Extreme od Moskve do Vladivostoka, dolžine 9200km.«