Marko Džalo razkriva: Jaguar dobili, a ga ne smejo uporabljati

Mehaniki opravijo ogromno dela
V rubriki Marko Džalo razkriva smo športnega terapevta Skya tokrat povprašali o tem, kako ekipa občuti tako dolga potovanja, kot je na primer odhod na dirko v Peking. »Z letalom potovati izven Evrope vedno zahteva cel kup priprav. Sploh za mehanike je to kar stresno, saj morajo vsa kolesa razstaviti, da jih nato lahko spravijo v posebne kovčke ali "bike bags", « je najprej dejal Džalo in potem še pojasnil:

»Ko je kolo razstavljeno in opremljeno za potovanje, oblepljeno s penastimi blažilci, da se med transportom karbon ne poškoduje, maserji v ta kovček dodamo bidone, gele, ploščice. Seveda do teže, ki jo dovoljuje letalska družba. Ponavadi je to 32 kilogramov. Zato vsak kovček posebej stehtamo, da se izognemo neprijetnostim na letališču. «

Reklami Jaguar, ki ne sme na progo
In koliko takih dodatkov so vzeli na Kitajsko? 600 bidonov, 300 gelov in okrog 250 energijskih ploščic. To je številka, ki bi morala zadostovati za etapno dirko in potem še za potovanje in za dirko na Japonski. Na tako oddaljene kraje pa vsi potujejo z letalom. Svojim avtom se ekipe tako odpovejo, organizatorji pa prevzemajo odgovornost in morajo ekipam priskrbeti vozila:

»Avtomobile nam ponavadi priskrbi organizator, tako da vse ekipe dobimo enake avtomobile. Glede na to, da je naš avtomobilski sponzor Jaguar na Kitajskem kar močan, so nam priskrbeli evropsko različico v beli barvi, a ga žal ne smemo uporabljati med dirko, saj ima organizator pogodbo z drugimi znamkami, « je razkril Džalo.

To je drugačen svet
Zato pa je ta avto še kako zanimiv, pa čeprav zgolj ob trasi. A dirka po Pekingu se od tradicionalnih evropskih zelo razlikuje. »Doma imamo svoj kamion, avtobus, avtomobile. Konec koncev je to drug svet, drugačni običaji. V trgovini tudi 'normalno' hrano težko najdeš, vsaj tako, kot smo je vajeni. Zato je celotna organizacija dela povsem drugačna, « je še dejal Džalo. A na koncu vseeno priznal: »Je pa enako za vse ekipe, tako da si veliko tudi pomagamo med sabo, kar doma ni ravno praksa. «