
»Dirko ponavadi gledamo v avtobusu. Dva od treh maserjev gresta na cilj. Vsak dan se pač zamenjamo. Ostali navijamo pred platnom, « je razkril Marko Džalo.
A tistih trenutkov, ko lahko uživa ob gledanju dirke, je zares malo: »Dirke velikokrat sploh ne vidim. Le nekaj kilometrov, dokler se ne odpravim proti cilju. Pa še na cilju se velikokrat zgodi, da ne vem niti tega, kdo je dobil etapo. Vse dokler ne vidim kolesarja, ki mimo nas prileti z dvignjenimi rokami. «
Maserji pač niso v prvih vrstah, ko čakajo na kolesarje. Džalo in kolegi morajo dati prednost fotografom, snemalcem, novinarjem, pa tudi VIP osebam. »Ciljne črte sploh ne vidimo. Izjema je Tour de France, kjer vse vidimo na big screenu v cilju. «
In s čim se tudi maserji v teh dneh največ ukvarjajo? S poškodovanimi kolesarji. Prvi teden dirke po Italiji je terjal ogromno žrtev. Med njimi je bil tudi Jani Brajkovič. Prav v šesti etapi je bil pravi kaos in temu se niso izognili niti kolesarji Skya.
»Zaradi dežja, ki je na jugu Italije sicer redkost, so bile ceste prava drsalnica. Od naših sta jo najbolj skupila Swifty in Edvald, a na srečo brez hujših poškodb. Swifty je po padcu še nekaj deset metrov drsal in z zadnjico zadel v betonski robnik. Cel vzpon je prevozil na pedalih, saj zaradi prehudih bolečin ni mogel sesti. «
A na koncu so si vsi v ekipi lahko oddahnili. Videli smo, da je Boasson Hagen že bežal v eni izmed etap, Ben Swift pa naj bi že načrtoval sprinte v njemu najljubših etapah. »Na srečo je bila poškodovana le mišica, tako da lahko zdaj dirka že skorajda brez bolečin in je pripravljen na sprintersko etapo, « je še razkril Marko Džalo.