Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Dihanje skoraj nemogoče, oči pečejo in hotel v razsulu

Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Dihanje skoraj nemogoče, oči pečejo in hotel v razsulu
19.09.2019 AVTOR: DZ, vir: Matej Drinovec

"Sobe so umazane, klime ne delajo, kopalnica je v razsulu. Ne vem, ali me bolj skrbi, da bom zbolel od smoga ali od umazanije, ki vlada tu," v blogu pravi Matej Drinovec.

Matej Drinovec je član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Že lani pa je tudi na naši spletni strani pisal o posebnih dogodivščinah, ki jih je doživel v Aziji. Drinovec se je prav v teh dneh znova podal v Azijo, kjer bo nastopal na nekaterih dirkah. Tudi letos nam bo svoje popotovanje in dirkanje opisoval na naši spletni strani.

"Dirko želijo na vsak način izpeljati in že dejstvo, da glavni komisar ni prišel na dirko, in da je svetoval ekipam, naj ne hodijo, pove dovolj."

Matej Drinovec
Že po prvi etapi je nekaterih upov lahko konec. Takoj po končani prvi etapi v Siaku lahko le na kratko priznam: “zajeb*** smo”. Ampak lepo po vrsti. Sicer pa smo v Siak prispeli v torek zvečer in takoj je bilo jasno, da tu vladajo ekstremne razmere.

Zaradi nelegalnih požigov kokosovih palm se je v področje, kjer poteka dirka, navlekel smog, tako da je dihanje oteženo. Da ne rečem nemogoče. Tudi oči pečejo po pol ure in sploh ne upam razmišljati, kakšne bodo posledice v prihodnje. Nekaj ekip je sicer odpovedalo nastop, organizator pa se je odločil, da za zdaj dirka bo. Le dolžino etap bodo prilagodili.

Danes je bila etapa dolga le 59 kilometrov, je pa zato letelo. Povprečna hitrost je bila kar 47 km/h. Na žalost mi ni uspelo ujeti bega osmerice, ki je prišla do cilja dobro minuto pred nami. Upam, da ni še vse izgubljeno, pa čeprav se je tudi leta 2017, ko sem tu zadnjič dirkal skupni seštevek postavil že v prvi etapi. Potem ni bilo več sprememb.

Takrat sem jo dobro odnesel in končal na četrtem mestu. Tokrat sem bil v prvi etapi 20., a se ne predajam. Lokalna ekipa BSP, za katero vozim enostavno ni dovolj dobra, da bi lahko računal na kakšno pomoč. Zato bo treba naslednje etape voziti bolj z glavo, ne tako kot danes, ko sem poskušal “na glavo”. Za jutri sicer še nimamo nobenih informacij.

Etapa bi morala biti dolga 114 kilometrov, a jo bodo verjetno spet skrajšali. Dirko želijo na vsak način izpeljati in že dejstvo, da glavni komisar ni prišel na dirko, in da je svetoval ekipam, naj ne hodijo, pove dovolj. Pa še nekaj o hotelu ... ponavadi sem rad pohvalil, da tu v Aziji spimo po najboljših hotelih. No, tale tu je prava revščina. Sobe so umazane, klime ne delajo, kopalnica je v razsulu.

Ne vem, ali me bolj skrbi, da bom zbolel od smoga ali od umazanije, ki vlada tu. Ni pa vse tako črno. Ker nastopam za domačo ekipo, gremo vsakič na večerjo v fino restavracijo skupaj z županom. Pa tudi drugače nas nosijo “po rokah”. Se pa že veselim dirke v Banyuwangiju. Zakaj? V prihodnjem zapisu,zaenkrat še ne smem javno povedati.

"Ker nastopam za domačo ekipo, gremo vsakič na večerjo v fino restavracijo skupaj z županom. Pa tudi drugače nas nosijo “po rokah”. Se pa že veselim dirke v Banyuwangiju."
Značke: Cestno
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ