Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Povratne karte nimam

Matej Drinovec je član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Že lani pa je tudi na naši spletni strani pisal o posebnih dogodivščinah, ki jih je doživel v Aziji. Drinovec se je prav v teh dneh znova podal v Azijo, kjer bo nastopal na nekaterih dirkah. Tudi letos nam bo svoje popotovanje in dirkanje opisoval na naši spletni strani. Tu je že njegov prvi zapis.

"V večjo torbo za kolo pa vse ostalo. Torej, kolo, bidoni, toaletna torbica, geli, orodje. Obvezno pa gre tja tudi Nutella. Brez nje ne grem nikamor."

Matej Drinovec
Spet v Azijo. Ta napis je nastal na poti, medtem ko sedim in čakam na letališču v Dubaju. Za ponovno vrnitev v Azijo sem se odločil že pred začetkom te sezone. Takrat sicer še nisem natančno vedel kam in kako. Ko pa se je mi je ponudila priložnost, da z nizozemsko ekipo Global Cycling odpotujem v Vietnam, sem bil takoj za.

Dirka v Vietnamu je zelo dobro organizirana in tudi dobro medijsko pokrita, saj je glavni pokrovitelj kar tamkajšnja nacionalna televizija. Čaka nas osem etap, vključno z vožnjo na čas. Dan po tej dirki bom letel v Jakarto, kjer bom nastopil na tridnevni dirki Tour de Lingarjati. Prav na to dirko me vežejo lepi spomini, saj sem lahko tam zmagal. Tam bom vozil za lokalno ekipo BSP Siak, s katero bom nastopil tudi na dirki Tour de Siak.

To je osnovni načrt, saj za naprej še ne vem. Upam, da bom lahko šel še na dirko Tour de Ijen konec septembra, v začetku oktobra pa še na dirko v Maleziji. Če bo vse potekalo po pričakovanjih, potem bom po odpeljanih kar 24 dirkah odšel za pet dni na Bali. Brez kolesa. Na zaslužen dopust. Konec oktobra pa spet na dirke. Najprej na dve enodnevni dirki, nato pa na Tour de Sinkarak, ki je pravzaprav glavni cilj tega drugega dela sezone.

Logistika? Vsekakor nadvse zahtevna stvar pri vsem skupaj. Imam pa srečo pri načrtovanju, saj mi praktično vse ureja žena našega športnega direktorja, pri katerem sem stanoval že lani. Moja naloga je torej, da se ob dogovorjenem času pojavim v hotelu. Seveda s kolesom. Tudi tokrat bi se rad zahvalil matičnemu klubu KK Kranj, ki nam vsako leto priskrbi vrhunsko opremo, ter mehanikoma Blažu in Andreju, ki sta posrkbela, da je kolo “tip-top”. Sicer pa pri vsem skupaj ne kompliciram veliko.

V manjši kovček, ki gre z mano na letalo dam čelado, sprintarice in oblačila za prosti čas. V večjo torbo za kolo pa vse ostalo. Torej, kolo, bidoni, toaletna torbica, geli, orodje. Obvezno pa gre tja tudi Nutella. Brez nje ne grem nikamor. Tak je torej načrt. Kako bo vse potekalo, vas bom obveščal sproti. Povratne letalske karte nimam. Morda se vrnem prej, morda kasneje. Kdo ve.