Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: "Razštelan", v bolečinah in z vročino

Domov > Aktualno > Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: "Razštelan", v bolečinah in z vročino

26.09.2019 AVTOR: DZ, vir: Matej Drinovec

Matej Drinovec in njegov boj z bolečinami, vročino, slabim počutjem. Pa s tem, kako v slabem stanju vseeno končati etapo in potem, kako preživeti noč.

Matej Drinovec je član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Že lani pa je tudi na naši spletni strani pisal o posebnih dogodivščinah, ki jih je doživel v Aziji. Drinovec se je prav v teh dneh znova podal v Azijo, kjer bo nastopal na nekaterih dirkah. Tudi letos nam bo svoje popotovanje in dirkanje opisoval na naši spletni strani.

"Mi je pa takoj postalo jasno, da to ni zgolj običajna utrujenost, pač pa nekaj resnejšega. Po prihodu v hotel me je trebuh bolel, kot še nikoli prej. Poleg tega sem imel vročino skoraj 40 stopinj. Mislil sem, da me bo kap."

Matej Drinovec
Če je šlo zadnja dva meseca vse kot po maslu, pa se prva dva dneva v novi ekipi ne bi mogla začeti slabše. Že po prihodu iz Siaka sem čutil, da nekaj ni vredu. Nisem pa vedel, če gre samo za utrujenost od dirke in potovanja ali pa sem zbolel.

Pred prvo etapo počutje ni bilo dobro, ampak še vseeno daleč od tega, kar se je dogajalo med etapo in pa potem po prihodu v hotel. Etapa se je začela zelo hitro. Pokril sem nekaj napadov, in ko je enajst kolesarjev po 45 minutah dirkanja pobegnilo, se je med njimi znašel tudi naš kapetan. Potem pa je dobil defekt, tako da s prvo skupino ni mogel več ostati. Zato sva morala dva iz naše ekipe na »firungo«.

Na koncu sem se komajda še privlekel do cilja. Mi je pa takoj postalo jasno, da to ni zgolj običajna utrujenost, pač pa nekaj resnejšega. Po prihodu v hotel me je trebuh bolel, kot še nikoli prej. Poleg tega sem imel vročino skoraj 40 stopinj. Mislil sem, da me bo kap. Zdravnik mi je dal neke tablete proti slabosti, poleg tega pa tudi antibiotik. Normalno antibiotika nisem niti vzel, saj bi se v nasprotnem primeru lahko samo še poslovil od dirkanja.

Za večerjo sem sicer pojedel nekaj riža brez vsega. Nato pa se je bolečina stopnjevala do te mere, da sem se komaj privlekel do sobe. Cimru sem dejal, naj gre raje spat v drugo sobo, saj me je vse tako bolelo, da sem komaj dihal. Poleg tega sem dobil tudi krče po celem telesu. Fizično sem bil totalno razštelan in potem me je tudi psihično sesulo. Pomislil sem, da bom prvo dirko v novi ekipi očitno zaključil že pred drugo etapo.

Po neprespani noči si na zajtrk sploh nisem upal, saj si res nisem želel, da se bolečina vrne. Načrt je bil, da startamo, potem pa vidimo, kaj bo. Prvo uro je res letelo. Poleg tega se prava ubežna skupina nikoli ni izoblikovala. Sam sem želel le ostati v grupi do klanca, ki je bil na srečo na koncu etape. Po gorskem cilju pa le še 13 kilometrov spusta, tako da sem vedel, da s časovno zaporo ne bom imel težav, če mi uspe ostati v glavnini.

Na koncu mi je nekako uspelo priti do cilja, tako da upam, da bo že jutri boljše. Vročine sedaj nimam več, pa tudi samo počutje je boljše. Upam, da se bodo stvari kmalu postavile na pravo mesto. Jutri nas čaka ravninska etapa, zadnji dan pa še vzpon na vulkan, tako da si res želim, da bo počutje pravo. Drugače me čaka pravi pekel.

"Cimru sem dejal, naj gre raje spat v drugo sobo, saj me je vse tako bolelo, da sem komaj dihal. Poleg tega sem dobil tudi krče po celem telesu. Fizično sem bil totalno razštelan."

Značke: Cestno