Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Z novo pogodbo, a kot bi dirkal v dimniku

Domov > Aktualno > Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Z novo pogodbo, a kot bi dirkal v dimniku

23.09.2019 AVTOR: DZ, vir: Matej Drinovec

Nova pogodba, komisarjevo "spremenljivo" mnenje, organizatorjev ukaz, da se mora ne glede na onesnaženost dirkati,

Matej Drinovec in vrnitev v Azijo: Z novo pogodbo, a kot bi dirkal v dimniku

Matej Drinovec je član moštva KK Kranj, potem ko je v to ekipo prestopil iz Adrie Mobila. Že lani pa je tudi na naši spletni strani pisal o posebnih dogodivščinah, ki jih je doživel v Aziji. Drinovec se je prav v teh dneh znova podal v Azijo, kjer bo nastopal na nekaterih dirkah. Tudi letos nam bo svoje popotovanje in dirkanje opisoval na naši spletni strani.

"Pred startom sem se pogovarjal s komisarjem, ki mi je rekel, da on ne more dihati, niti ko stoji pri miru. Poleg tega si je na nos nalepil obliž za lažje dihanje, kot ga imamo ponavadi kolesarji. Njegovo mnenje se je v pičlih petih minutah spremenilo."

Matej Drinovec
Za mano je že tretja dirka, Tour de Siak. Poimenovali smo ga tudi Tour de Sik(sick, bolan). Kakšne so bile razmere že veste, naj dodam le, da je bilo iz dneva v dan slabše. Zadnjo etapo je bil index onesnaženosti več kot 400, največja možna meja pa je 500, tako da je bilo res nevarno.

Če so bile vremenske razmere iz dneva v dan slabše, pa je bilo naše dirkanje iz dneva v dan boljše. Potem, ko smo v prvi etapi res naredili veliko napako in nismo pokrili bega, sem že v drugi uspel priti v beg. Na koncu je naš sprinter osvojil osmo mesto. Obenem smo zmagali v dnevnem točkovanju ekip. Naslednji dan je bila etapa po 19 kilometrih odpovedana.

Prepričani smo bili, da bo enaka usoda doletela tudi zadnjo etapo, saj, kot pravim, občutek na dirki je bil, kot bi dirkal v dimniku. Pred startom sem se pogovarjal s komisarjem, ki mi je rekel, da on ne more dihati, niti ko stoji pri miru. Poleg tega si je na nos nalepil obliž za lažje dihanje, kot ga imamo ponavadi kolesarji. Njegovo mnenje se je v pičlih petih minutah spremenilo.

Sicer so imeli športni direktorji sestanek, a je organizator rekel, da moramo na start. Po prvem krogu od šestih je nekaj tekmovalcev odvilo. Tisti, ki smo ostali pa smo vozili na polno. Za našo ekipo se je dirka začela odvijati v pravo smer po prvem letečem cilju, kjer smo uspeli dobiti tri odbitne sekunde. Cilj pred etapo je bil, da našega sprinterja poskušamo spraviti do zmage med indonezijskimi kolesarji, saj je bila za to predvidena tudi največja nagrada.

V Indoneziji namreč ni pravila, kako organizator razdeli nagrade. Pogosto je sicer največja nagrada za zmagovalca skupnega seštevka, a ne vedno. Včasih največ dobi najboljša ekipa, na naslednji dirki Tour of Ijen pa recimo najboljši v seštevku gorskih ciljev. Cilj v Siaku je vedno na istem mestu. Cesta gre zadnja dva kilometra povsem naravnost. Že v prvih dveh etapah sem opazil, da vsak sprinta zase, in da moraš imeti veliko srečo, da si pravi čas spredaj.

Ekipi sem dan pred tekmo predlagal, da postavimo vlak po levi strani in uspelo nam je perfektno. Čez celotno dirko smo držali glavnino skupaj, na koncu pa izpeljali “leadout” kot ekipa HTC v najboljših časih. Tako smo na koncu pobrali skoraj vse … najboljši indonezijski kolesar, najboljša indonezijska ekipa in etapna zmaga. Prav dolgo sicer nismo proslavljali, saj smo se takoj po končani zaključni slovesnosti odpravili proti letališču.

Čez dobro uro me že čaka polet v Banyuwangi, kjer v sredo začnemo z dirko Tour of Ijen. Sedaj lahko tudi že povem, da bom do konca sezone nastopal v dresu kitajske kontinentalne ekipe Miogee. Priložnosti za dokazovanje bo še ogromno, saj nas čaka kar nekaj močnih dirk. Upam, da mi uspe prepričati nadrejene in podaljšati pogodbo tudi za sezono 2020!